Šiškova varda ali kolesarski demonstranti? Kdo je politični dedič onih, ki so v teh dneh pred 75 leti pobili okoli petnajst tisoč Slovencev? Protest znamenitih akademikov je že ob nastopu Janševe vlade napovedal politično destabilizacijo Slovenije. Imena podpisnikov ne skrivajo njihovega duhovnega in političnega očeta, ki se nikoli ni mogel sprijazniti, da formalno ne more biti več na čelu države. Njegov krog je pripravljen pristati na vse, nikoli pa na izgubo oblasti in privilegijev, ki iz nje izvirajo. Virusna epidemija je srditost napadov na novo vlado nekoliko zmanjšala. Dolžnost vzdrževanja pritiska je prenesla na Kadunčev krog nacionalne televizije – mož je verjetno posodil samo ime – ki ta posel izjemno opravlja. Glavni sredstvi sta politična in ideološka nestrpnost ter tendenciozno prikazovanje razmer na podlagi prirejenih dejstev in polresnic. Civilizacijska norma, da je vsak do pravnomočne sodbe nedolžen, zanje ne velja. Rušenje vlade s pomočjo poročil na televiziji Vsaka poročila na TV se začnejo s prispevkom o nezadovoljstvu z vlado. Trenutno so hrbtenica rušilcev vlade. Sistematiko za to je napovedal že znameniti intervju s »Kocko«, ki je bil zgolj in samo trobilo »plavega«. Vsekakor v delu RTVS deluje močna skupina ljudi, mogoče imajo v njej trenutno premoč dame, ki Sloveniji nikoli ne bo dovolila, da se otrese oblasti nekdanjih goščarskih politkomisarjev oziroma kasnejših tožilcev. Priimek enega organizatorjev sedanjih demonstracij je presenečenje samo za ignorante spremljanja notranjepolitičnih razmer. Ni načina niti demokratične možnosti, ki bi jih v obstoječih okvirih onemogočila. Računajo lahko na močno mednarodno podporo. Rdeča internacionala deluje. Zlasti ob pomoči »desnih«. Edina pot v slovensko resnično svobodo, zgolj prvi korak, je ukinitev obveznega plačevanja RTV-prispevka. Kolesarski demonstranti se z rumenimi jopiči v Franciji ne morejo primerjati Kolesarski demonstranti so dokaj duhoviti in na videz neprimerljivi z dejavnostjo »rumenih jopičev« v Franciji. To je bilo socialno gibanje, kolesarski demonstranti pri nas pa so nosilci nestrpnosti, totalitarizma, zanikovalci svetosti življenja. »Ubi Janšu!« je začetek in konec njihovih političnih ciljev. Kaj epidemija, kaj socialna drama, ki jo prinaša pandemije. Ne gre jim nasedati, treba jih je ignorirati, hkrati pa vedeti, da se njihovi politični očetje nikoli ne bodo sprijaznili z vlado, ki jo bo vodil Janša. Tu ni kompromisa, ampak bo boj potekal do konca. Zato je treba »žabe kuhati«. Delovanje za časa koronavirusa dokazuje, da se požvižgajo na mrtve. Tudi njihov vodja, ki sodi v rizično skupino, je pripravljen v njej žrtvovati (predvsem tuje) življenje. Čudno, da raziskovalni novinarji ne odkrijejo, kdo jih financira. Po mnenju strokovnjakov vsake demonstracije stanejo vsaj pet tisoč evrov. Zaradi svojske demokracije ob ugled doma in v svetu Slovenija je že nekaj let vsebinsko popolnoma izvotljena država. Načrtno! Vojska, policija, zdravstvo, varstvo starejših, znanost, kultura …: nič ne funkcionira oziroma je vse podrejeno varovanju privilegijev onih, ki so leta 1990 »sestopili z oblasti«. Izgubila je ugled tako pri državljanih kot zlasti v tujini. Nikogar več ne zanimamo. To je bilo načrtno izpeljano. Kot sestop z oblasti, ki je dejansko pomenil najbolj brezobzirno vzpenjanje na njen dejanski vrh. Danes svoj položaj branijo v imenu demokracije, ki jo vrhunsko izrabljajo. Prava ljudska demokracija! Ni slučajno v javnosti toliko goščarskega besednjaka, od »ljudske vstaje« dalje. Kolesarski demonstranti niso posledica gesla: »Vsi na kolo za zdravo telo!« Ne, gre za zlorabo športa. Gre predvsem za politično in ideološko sporočilo, kako je treba pritiskati navzdol na »ne naše« ljudi. Njihov cilj ni izražanje kritik na račun napak in pomanjkljivosti, ki obstajajo, ampak surovo rušenje demokracije. Za njimi so oni, ki so v tujino odnesli na desetine milijard denarja! Kaj razkriva obračunavanje s Šiškovo vardo? Ideološkost in ekskluzivizem, nesocialno naravo kolesarskega gibanja še posebno razkrivajo želje po obračunu s Šiškovo vardo, ki ni pod njihovo kontrolo. Še danes ni jasno, kakšno orožje je dejansko imela na znamenitem postroju. Tudi streljanje z zračno puško ni primerljivo s kiji in podobnimi pretepaškimi pripomočki, ki jih s seboj vozijo kolesarski demonstranti. Ne zahtevajo smrti, pobojev. Človek resnično ne razume – če je problem v tem, da so prišli prav po štajersko vprašat na policijo – zakaj jih obravnavajo. To je njihova državljanska pravica. Še zlasti, ker za ljubljanske in druge kolesarske demonstrante določeni zakoni in predpisi, na primer tisti o zbiranju v času epidemije, ne veljajo. Drugi ljudje, druga merila. Člani varde so drugorazredni državljani. Skupina, porinjena na družbeni rob in celo prek njega, ki ne more uresničiti svoje državljanske časti, vrednosti in spoštovanja življenja, je problem. Očitno je treba še posebej zato prav po kolesarsko pritisniti nanje. Sami so krivi, če si ne morejo privoščiti nekaj tisočakov vrednih električnih koles, sončnih očal, ki stanejo več sto evrov, oblek iz tujine po zadnji modi …, saj niso naši. Kolesarski demonstranti lahko javno zahtevajo smrt za predsednika vlade. Tožilstvo tega po uradni dolžnosti ne bo preganjalo, bo pa skrbno preiskalo mazanje Titovega spomenika v Velenju. To “nekdanje” veliko bolj zanima kot dejstvo, da je samo še vprašanje časa, kdaj bodo Kitajci Gorenje enostavno zaprli. Kdo je politični dedič onih, ki so v teh dneh pred 75 leti pobili okoli petnajst tisoč Slovencev? Šiškova varda ali kolesarski demonstranti?  […] The post Kolesarska republika Slovenija appeared first on Časnik.

Kaj simbolizirajo 100-letnica požiga Narodnega doma v Trstu, koroškega plebiscita,100-letnica rapalske pogodbe med Italijo ter Kraljevino SHS  in kako naj jih Slovenci obeležujemo. Čiščenje zgodovinskega spomina je trajna naloga sleherne človeške skupnosti. Kolikor natančneje poznamo svojo preteklost in kolikor skrbneje jo etično presojamo, toliko odgovorneje stopamo v prihodnost. K čiščenju zgodovinskega spomina nas večkrat spodbujajo obletnice. Letos jih obhajamo kar nekaj. Če se omejim na tiste, ki nas pobliže zanimajo, naj omenim tri, ki se jih spominjamo letos: 100-letnica požiga Narodnega doma v Trstu, 100-letnica koroškega plebiscita, 100-letnica rapalske pogodbe med Italijo ter Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Izpostavljam tudi 90-letnico ustrelitve bazoviških junakov, 75-letnico konca 2. svetovne vojne ter 30-letnici prvih demokratičnih volitev v Sloveniji in plebiscita o samostojnosti Slovenije. Po kratkotrajni Državi Slovencev, Hrvatov in Srbov ob koncu 1. svetovne vojne je bila Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev po besedah Janka Kosa prva država, ki je z udeležbo slovenskega imena v svoji oznaki nakazovala, da smo Slovenci »sonosilci državne oblasti«.[i] A te »poldržavnosti« je bil slovenski narod deležen le v hudo okrnjeni obliki, saj je na osnovi koroškega plebiscita in rapalske pogodbe več kot tretjina slovenskega etničnega ozemlja tedaj pripadla drugim državam, v katerih smo bili Slovenci narodnostno zapostavljeni ali zatirani. Pred 100 leti zakoličena meja z Avstrijo je postala trajna, medtem ko je Slovencem po koncu 2. svetovne vojne uspelo vzpostaviti pravičnejšo mejo z Italijo. Toda svojo »poldržavnost« smo dokončno prerasli šele pred pičlimi 30 leti. To velja tudi za tiste, ki smo ostali zunaj slovenskih državnih meja, saj je Republika Slovenija z narodnostnega vidika tudi naša država. Kaj simbolizirajo navedene obletnice in kako naj jih Slovenci obeležujemo? Ostale od gori navedenih obletnic imajo tako ali drugače opraviti s totalitarizmi, ki so zaznamovali 20. stoletje, s slovenskimi osamosvojitvenimi prizadevanji vred. Požig Narodnega doma v Trstu simbolizira, kako smo Slovenci postali ena prvih žrtev tedaj porajajočega se fašizma. Bazoviški junaki pričajo, da smo se med prvimi v Evropi znali temu totalitarnemu zlu upreti. Konec 2. svetovne vojne za Slovence pomeni osvoboditev izpod fašizma in nacizma, ki sta naš narod obsodila na smrt. Pomeni pa tudi začetek 45-letnega življenja pod komunizmom, ki je sicer med 2. svetovno vojno prevzel vodstvo boja proti nacifašizmu. Komunistični totalitarizem je na Slovenskem podobno kot drugod po Evropi propadel pred 30 leti. Tedaj so bile prve demokratične volitve, ki so odprle pot do plebiscita o samostojnosti. Slovenski osamosvojitveni proces je tako lahko stekel do svojega glavnega cilja (...)  The post Slovenci s požigom Narodnega doma postali ena prvih žrtev fašizma appeared first on Časnik.

»Kdo je ta duhovnik, čigar fotografijo hočejo vsi?« se je čudila fotografinja v Buenos Airesu. Še danes pa komaj kak Slovenec doma ve, kdo je bil ta asketski duhovnik, profesor, neutrudni delavec za narod, državnik, videc in spodbujevalec samostojne Slovenije. Ni bil v ospredju, čeprav je usmerjal odločilne korake narodovega življenja v svojem času. Bil je dejanski vodja koroških Slovencev. Na pariški mirovni konferenci je kot »zgolj« ekspert za Koroško nastopal strateško in tvorno za celotno delegacijo: »Prihajal je z naglimi, svežimi pobudami in se odlikoval po neomahljivi vztrajnosti.« Na prošnjo prof. Kidriča je šel k sošolcu, policijskemu ravnatelju na Dunaju, posredovat za njegovega zaprtega sina Borisa; uslugo so komunisti dodatno zlorabili in ga razglasili za mednarodnega policijskega zaupnika. Hišne pomočnice v Celovcu in v Ljubljani so bile deležne njegove pomoči. Skrbel je za uboge na gradu in v gramozni jami, za revne študente, begunce in ujetnike med obema vojnama. Številni so občutili blagodejno tvarno in duhovno pomoč in oporo skromnega teološkega profesorja. Zakaj torej umor? »Nemi s solzami v očeh smo stali 26. maja 1942 ob njem in zrli vanj, ko je ležal v mlaki krvi pred nami v svoji ubožni zgodovinski pelerini … Nismo mogli verjeti očem … Kako se je mogel zgoditi bogoskrunski zločin nad tem maziljencem Gospodovim, ki je bil že sam po sebi dober in dober do vsakogar? … Trojni strel je bil zanj mučeniška krona …« […] The post Lambert Ehrlich (1878–1942) je pozval k ustanovitvi podtalne narodne vlade appeared first on Časnik.

Kako je minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj odgovoril Večerovi novinarki Tanji Fajnik Milakovič, ko ga je vprašala za mnenje o protivladnih demonstracijah. ”Smo ena redkih držav, ki se soočajo s protesti proti sprejetim ukrepom za zajezitev širjenja koronavirusa. Sem izjemno čuten človek in odprt za komunikacijo. Te proteste razumem kot izražanje nezadovoljstva ljudi nad situacijo, v kateri se je znašla država zaradi vsega, kar se je dogajalo v zadnjih desetih letih. Menim pa, da so nekateri politiki ugrabili te proteste in jih zdaj tudi uporabljajo za svoje politične cilje. Predvsem za napad na vlado. Zaradi tega sem zaskrbljen. To ni dobro. Kot politik, minister imam drugačno vizijo družbe. Skupaj moramo iskati dogovor in rešitve. In naj malce poetično strnem: če ne moremo pripraviti prihodnosti za svoje otroke, pripravimo svoje otroke na prihodnost. Protesti zagotovo niso prava pot za iskanje rešitev.” The post Minister Janez Cigler Kralj brez dlake na jeziku o protivladnih protestih appeared first on Časnik.

Slovenija deveti maj, tega dne se je leta 1945 končala druga svetovna vojna, praznuje kot dan Evrope. To je bil čas, ko so si številni narodi oddahnili od nečloveške morije, ki sta jo povzročila nacizem in fašizem, v Sloveniji pa je po koncu vojne največje gorje povzročil komunizem. Ko je v zahodni Evropi kljub ruševinam […] The post Slovenija meseca maja skozi desetletja do danes appeared first on Časnik.

Pred nekaj dnevi smo zapisali, da se je na svetovnem spletu in na socialnih omrežjih vzpostavila vseslovenska akcija, s katero organizatorji, združeni v pobudi ODPOVED.SI, pozivajo k podpisu peticije za množično odpoved RTV naročnine. Naslednje jutro po objavi našega prispevka smo se pozanimali, kako poteka zbiranje. Bili smo presenečeni, ko so nam organizatorji povedali, da so preko noči zbrali prvih tisoč podpor. Povedali pa so, da bi bilo lahko podpor veliko več, vendar se mnogi potencialni podporniki ne odločijo razkriti svoje identitete, kar pa je nujen pogoj, da je podpora veljavna. Spoznanje, ki je žalostno, a resnično trideset let po vzpostavitvi parlamentarne demokracije. Če se ponovno spomnimo Georga Orwella: »Če svoboda sploh kaj pomeni, potem je to pravica drugim ljudem povedati prav to, česar nočejo slišati!« (George Orwell). Torej živimo v družbi, ki ni demokratična in ni svobodna. Veliko zaslug za prikazano stanje je na strani medijev. Tako očitno menijo tudi organizatorji pobude ODPOVED.SI, ki so zapisali, da je pluralnost medijev osnova demokratične družbe, kakršno poznamo iz najbolj razvitih evropskih držav. Naš cilj bi po njihovem mnenju moral biti medijska krajina, v kateri se lahko s svojimi prepričanji najde vsak državljan. Kakšna je resnična vloga javne RTV hiše v družbi Pobudniki ODPOVED.SI so očitno ponovno odprli razmisleke o resnični vlogi javne RTV hiše v naši družbi. Ne dolgo nazaj smo objavili odprto pismo, ki je prišlo celo z druge strani Atlantika. Tudi tam živijo naši ljudje, ki jim ni vseeno, kaj se dogaja v Sloveniji. Zaradi oddaljenosti od dnevne stvarnosti pa je njihov pogled bistveno bolj jasen, brez motenj, ki jih prinašajo turbulence našega vsakdana. Andrej Grebenc, ki je pismo naslovil na predsednika republike, je med drugim izpostavil, da ima nacionalna televizijska hiša »sicer nekatere nastavke, ki bi lahko vodili do njene politične uravnoteženosti. Treba je priznati, da obstajajo oddaje na teme v ozadje potisnjene politične provenience, je pa na žalost njihovo število precej omejeno. Javna medijska hiša bi morale ščititi tudi to skupino, prav tako kot ščitijo druge. Podobno velja za intervjuje in dogodke.« Naj vas ponovno spomnimo na cilje, ki jih organizatorji želijo doseči s pobudo za množično odpoved RTV naročnine: Medijska krajina, kjer bodo mediji predstavljali demokratično platformo za soočanje različnih družbenih konceptov in prepričanj. Mediji, zlasti javni, ki bodo sledili svojemu deklariranemu poslanstvu, da zagotavljajo neodvisno, objektivno in resnicoljubno informiranje ter pokrivajo demokratične potrebe vseh prebivalcev, ne glede na njihovo politično, versko ali drugo prepričanje. Ustavitev političnega aktivizma v medijih, še posebej javnih, kot je RTV Slovenija. Ukinitev prisilnega plačevanja RTV prispevka in možnost prostovoljne dodelitve tega prispevka mediju po lastni izbiri državljana. Revizija medijskih in oglaševalskih monopolov ter njihova ukinitev. Peticija za množično odpoved RTV naročnine Spoštovani! Prav je, da podpremo več kot pet tisoč podpisnikov peticije za množično odpoved RTV naročnine. S podpisom te peticije boste prispevali svoj kamenček v mozaiku prizadevanj, ki bo Slovenijo popeljal iz sivine enostranskega poročanja v novo družbeno resničnost. V njej bo imel vsak posameznik priložnost s svojim mnenjem prispevati k demokratičnemu napredku družbe. Tudi vi! The post Zbiranje podpor za množično odpoved RTV naročnine v polnem zamahu appeared first on Časnik.