Gregor Strniša je bil gimnazijec, ko so ga zaprli. Tovariši so aretirali tudi njegovega očeta in mamo. Dolgo je iskal besede, ki bi izrazile njegove stiske, in nazadnje upajoče povedal, da smo mogoče poimenovali stvari z njihovimi imeni… tisti, ki pridejo za nami, bodo laže razumeli. Kdo bi vedel. Mogoče pa tudi ne. A to nas, ki smo prišli za njimi, ne odvezuje dolžnosti, da vsaj poskušamo.