Z devetdesetimi leti je prišlo olajšanje in utvara, da bo z novimi državnimi in demokratičnimi okviri življenje samo od sebe steklo po novih tirnicah. Nekaj časa se je na demokratični strani govorilo o tranziciji, za kak hip tuintam celo o lustraciji. Ti glasovi so z leti utihnili, zdelo se je, da je čas za bilanco in refleksijo ter iz njunih spoznanj izhajajoče naloge minil. V primerjavi s socialističnim nazadnjaškim mezenjem smo tako rekoč bliskovito dohitevali Zahod, dokler ni, kaj se v resnici dogaja, začela odkrivati svetovna gospodarska recesija.