Precej jasno je, kdo je na včerajšnjih volitvah poslancev v hrvaški Sabor izgubil:
1. Sedanja vladajoča Kukuriku koalicija pod vodstvom SDP, ki je izgubila skoraj tretjino sedežev.
2. Glavašev Hrvaški demokratski zbor Slavonije in Baranje (HDSSB), ki se je na vzhodu države na prejšnjih volitvah močno zajedel v volilno telo HDZ-ja in bo najverjetneje padel s sedmih na dva poslanca.
3. Zgolj na robu vstopa v Sabor je koalicija Uspešna Hrvaška (obeta si lahko kvečjemu enega poslanca), kar je poraz za vidne politike, ustanovitelje te koalicije kot so nekdanji predsednik države Ivo Josipović, nekdanja premierka Jadranka Kosor in nekdanji prvak HNS Radimir Čačić.
Most in Božo Petrov podobno kot DLGV in Gregor Virant
Nesporni zmagovalec volitev je Most neodvisnih list, stranka, ki jo vodi zdravnik, psihiater in od leta 2013 župan Metkovića, Božo Petrov.
Pomemben poslanec Mosta bo univerzitetni profesor medicine, otorinolaringolog Drago Prgomet, poslanec HDZ v mandatu 2003-2006, ki je februarja letos odstopil kot namestnik predsednika HDZ in hkrati tudi izstopil iz te stranke. Glavni gospodarski svetovalec Mosta, ki je bil sinoči tudi izvoljen v Sabor, je nekdanji dekan Ekonomske fakultete Univerze v Zagrebu, Ivan Lovrinović. Lovrinović je podpornik in svetovalec združenja kreditojemalcev Franak, ki se prizadeva, da bi banke nosile večje breme zaradi izdatnega povečanja glavnic posojil v švicarskih frankih.
Pojav stranke Most neodvisnih list nekoliko spominja na pojav Državljanske liste Gregorja Viranta na volitvah leta 2011. V DLGV so pomembno vlogo igrali sošolci pravniki, v Mostu bodo imeli glavno besedo kolegi zdravniki. Prgomet se je razšel s Kramarkom podobno kot Virant z Janšo. Most zahteva liberalne gospodarske reforme, je pa vsaj po Lovrinovićevih in Petrovovih nastopih sodeč manj liberalen, kot je bilo moštvo zbrano okrog Janeza Šušteršiča. Most je tudi razmeroma socialno konservativen (sploh glede na slovensko definicijo naprednosti in konservativnosti). Petrov je bil leta 2011 neodvisni kandidat na listi stranke Hrast, ki se je po takratnih Petrovovih besedah zavzemala za »krščanske, moralne, tradicionalne in družinske vrednote«.
Zadovoljen je tudi Zagrebški župan Milan Bandić. Za razliko od njegovega ljubljanskega kolega, mu je uspelo spraviti svojo stranko v Sabor. Tako on kot Živi zid ali Uspješna Hrvatska so zanimivi le za morebitno koalicijo med SDP in Mostom, ki bo potrebovala vsak glas za vzdrževanje večine v Saboru.
Skoraj zmaga HDZ
Na volitvah je bila uspešna tudi Domoljubna koalicija pod vodstvom HDZ. Ker brez koalicijskega dogovora z Mostom ne bo mogla prevzeti oblasti, svojega znatnega uspeha (povečanje števila poslancev za več kot petino) ne more razglasiti za triumf. Kot zmago, ga bo lahko razglasila le, če jim bo uspelo sestaviti koalicijo z Mostom.
HDZ je lahko zadovoljna z izkupičkom tudi zato, ker je v zadnjih tednih pred volitvami njena prednost pred SDP hitro kopnela. SDP je v zaključku volilne kampanje s pomočjo prijateljskih medijev potegnila dve učinkoviti potezi. Začela je izpostavljati osebno rivalstvo med Milanovićem in Karamarkom ter sebe predstavljati kot zaščitnico interesov javnega sektorja, HDZ pa kot stranko, ki bo rezala javne izdatke in s tem škodila javnim uslužbencem. Iz slovenskih izkušenj pa vemo, da je naklonjenost volivcev iz javnega sektorja odločilna za uspeh na volitvah.
Osebno se mi zdi bolj verjetna vladna koalicija med HDZ-ejvo Domoljubno koalicijo in Mostom, kot pa vladajoča večina, ki bi jo sestavljali SDP-jeva Hrvatska raste, Istarski demokratski sabor, Most in morda še Uspješna Hrvatska. Most si je bližje z SDP in IDS v primerjavi z HDZ le glede večje regionalizacije Hrvaške (SDP, IDS in Most so za, HDZ je proti). Pri uveljavljanju gospodarskih reform bo imel Most težave z obema velikima stranka, pri čemer pa bi skupaj s HDZ-jem vseeno lažje uveljavil nekatere svoje zamisli.
Na koncu bo sestava koalicije odvisna od ega (samoljubja) vodilnih hrvaških politikov. Tu je morda zadržani Karamarko v prednosti v primerjavi z Milanovićem. Da so v SDP nervozni, pričajo javni pozivi vodilnih SDP-jevcev za sodelovanje Mostu in poslancem manjšin. Tudi Zoran Milanović sporoča, da je sedaj, po štirih letih njegove Vlade res prišel čas za reforme, da vabi vse, ki želijo reforme, da se mu pridružijo in da on »ne postavlja nobenih pogojev«.
Slika: Portal oko.hr
