STRAŽARJA

Nenavadna kamnita stolpa na južni slovenski meji

Slovenska Istra je bila dolga stoletja del Beneške republike. Ležala pa je praktično na meji z Avstro-Ogrskim cesarstvom s katerim je bila Serenissima na smrt skregana. Z razlogom, sa je po ukinitvi Beneške republike konec  18. Stoletja ta postala del prav tega cesarstva. Do konca 1. Svetovne vojne, ko jo je prevzela Italija. Ta pa le za krajši ča, saj je nato pripadla Jugoslaviji in kasneje Sloveniji.

Skozi stoletja so se tako menjali številni gospodarji, vihrale so številne vojne, le prebivalci so ostali vedno isti. V 16. Stoletju je bilo prav posebej hudo. Na eni strani je divjala vojna z Avstrijo, z druge so grozili Turki, vsepovsod so se sprehajale razne tolpe oborožencev, ki niso bile z nikomur, ampak le s svojim mošnjičkom. Za povrh pa so besnele vedno nove epidemije kuge. Življenje v teh krajih je postalo nevarno. Da bi se stvari kolikor toliko spravile v red, je Beneška republika svoje ozemlje poizkušala kolikor toliko zaščititi. Meja na Kraškem robu je jasno vidna preko nje pa se vijejo tudi številne trdnjavice, ki so ščitile ozemlje. Prav vse pa so bile oprte na trdnjavo v Kubedu, ki je iz neposrednega zaledja ščitila ozemlje.

Nekoliko manj jasna pa je bila meja v samem Šavrinskem gričevju, kjer v naravi meja ni tako jasna. Ta svet je bil preko doline Rižane tudi lažje prehoden in zato ga je bilo treba toliko bolj temeljito zavarovati.

V Kubedu se zapeljemo proti Gračišču in nato naprej proti Abitantom.  Po nekaj kilometrih pridemo do nenavadnega križišča. Samo križišče ni toliko zanimivo, kot tabla nad njim. Označuje, reci in piši, dostop kar do devetnajstih krajev. Na tem mestu je najbolje pustiti avtomobil parkiran. Pred in po križišču na levo peljeta dva kolovoza. Naj nas ne zamika, da bi se vozili po njima, ker nam bo preveč žal avta.  Prav nobene oznake ni in moramo kar na pamet. S prvega kolovoza moramo po petstotih metrih zaviti na levo in se preko oljčnega nasada spraviti na odprt svet. Prvega vidimo na nasprotni brežini. Drugi kolovoz, takoj levo za križiščem pa nas pripelje direktno do njiju.

Je že tako, nekdaj je bil ta svet poraščen z obdelano zemljo in sadovnjaki, danes pa jo prerašča neprehodna goščava. Dandanes tu praktično ni nikogar več in narava si je z goščavo vzela nazaj tisto, kar ji je človek predhodno začasno odvzel.

Pogled na stražarja je prav inpozanten. Nihče, prav nihče, v tej goščavi ne bi pričakoval kaj takega. Popolnoma okrogla valja segata kakih deset metrov v višino in še danes branita domovino pred sovražnikom, ki ga nikjer več ni.  To zadnje pa je sedaj vedno bolj vprašljivo. Z Bližnjega vzhoda prihajajo vedno slabše novice. Obsežno področje se pogreza v nepredstavljiv kaos, brezštevilne množice beguncev, pa so le njihov glasnik. Morda stražarja prideta kdaj spet prav.

JANEZ MIHOVEC

Mihovec Janez – Stražarja v Istri 1

Mihovec Janez – Stražarja v Istri 2

Mihovec Janez – Stražarja v Istri 3