Pokopališča so polna nezamenljivih ljudi – povsod, razen v Sloveniji
Zahteva po odstopu nezamenljivega Erjavca
De Gaule je nekoč rekel: pokopališča so polna nezamenljivih ljudi! To velja povsod na Zahodu, razen v Sloveniji. Zakaj je zunanja politika postala notranja politika ? In se nedotakljivi Erjavec medijsko prizanesljivo z lahkoto skriva za regres in obubožane penzije. Zato ker v Sloveniji vodilni mediji niti približno ne opravljajo svoje naloge psa čuvaja, to je nadzornika oblasti! Ko so »masirali« poslanca Simiča so bili mediji za banalni prekršek 4 mesece neusmiljeni!
V društvu DavkoplačevalciSeNedamo se sprašujemo kdo bo odgovoren za kritje velikih zneskov delovanja arbitražnega sodišča, če se na koncu izkaže, da so zadeve nepovratno zašle v slepo ulico. Kakšno (tudi finančno) odgovornost bo pri tem nosil minister Karel Erjavec. Hkrati s tem pa bo gospodarska škoda zaradi bankrotiranega arbitražnega postopka, zaradi prepirov med državama, vsaj še 100 krat večja.
S svojimi javnimi izjavami v začetku leta, da ima zanesljive informacije, po katerih bo arbitražno sodišče odločilo v našo korist, je Karl stopil na mino hrvaških pričakovanj, kar je Hrvaška izkoristila za demontažo arbitražnega postopka. Vendar mina ni raznesla Erjavca, kajti zunanja politika je čez noč postala notranja politika. Moraliziranje nad malopridnimi Hrvati je zdaj povsem deplasirano. Oni vedo kaj je nacionalni interes, mi ga iščemo 10 let.
Velika priložnost, da se spor uredi z arbitražo je tako splavala po vodi, ne glede na vsa ozadja in špekulacije kdo vse stoji za demontažo arbitražnega postopka. Hrvatom smo spričo Erjavčeve bahavosti na krožniku servirali odlično pečenko, nam pa bo ostal samo grenek priokus in še bolj prazen želodec. Kajti brez, tako rekoč na mizo prinešenega, Erjavčevega povoda bi bilo Hrvatom le težko negirati legitimnost in legalno veljavnost razsodbe. Problem pa se je zdaj še potenciral kajti genialna poteza vlade (imenovanje Francoza Ronny-a Abraham-a), kot jo je imenoval »genialni« Boštjan M. Zupančič, se je v 2 dneh sesula v prah.
Erjavec kot minister očitno ni dorasel funkciji, kar pa samo potrjuje širši problem, da se kadrovanje na vladi odvija izključno po političnih kriterijih in so strokovnost, skromnost diskretnost in diplomatska sposobnost v tretjem planu. Na to je že večkrat glasno opozoril poslanec Dobovšek. Si predstavljate kaj bi počeli “nepristranski mediji” če bi se arbitražna blamaža zgodila v času vlade Janeza Janše? Zgodila bi se (tokrat upravičeno), kljub vročini, vse slovenska medijsko podprta ljudska vstaja. Tako pa ‘nikome ništa’? Pa ne zaradi vročega vremena, pač pa zaradi vročega političnega krompirja, ki se imenuje Karl Erjavec. Očitno pa v Sloveniji načela sploh niso važna. Ni važno, da je minister kompetenten, važno je, da uspešno zvito ščiti svojo nekredibilnost, se skrije pred javnostjo, novinarji pa onemoglo tožijo, da ni dosegljiv. Povsem drugače kot takrat, ko so po dvoriščih na Notranjskem lovili poslanca Simčiča.
Očitno je v Sloveniji veljavna samo še ena sama vrednota – politična stabilnost, kar je preprosto povedano samo drug izraz za oklepanje oblasti za vsako ceno. To je mogoče samo pod enim pogojem: da so vodilni mediji v službi dnevne politike. Takih medijev davkoplačevalci ne potrebujemo.
DavkoPlačevalciSeNeDamo ne dvomimo v kredibilnost arbitražnega sodišča, povsem pa dvomimo v kredibilnost ministra Erjavca. Ta bi moral odstopiti, ne da bi ga kdor koli k temu pozival. To je najmanj, kar lahko stori – ob vsej škodi, ki jo je s svojim ravnanjem povzročil, materialni in moralni škodi.
Ko je Pahor pred leti odstavil ministra Erjavca zaradi kant za smeti, je danes situacija povsem neprimerljiva. Danes, ko je Erjavec v kante za smeti vrgel Pahorjev arbitražni sporazum, predsednik Pahor molči, Erjavec se skriva, Cerar pa ne ve kaj bi.
Vili Kovačič
predsednik društva DavkoPlačevalciSeNeDamo