Nedavno sem prejel telefonski klic prijazne gospe, ki me je spraševala, če rad pridigam, pišem in govorim po slovensko. Ker je bilo vprašanje nenavadno in neobičajno, sem jo vprašal, kaj pravzaprav želi. Na kratko je povedala, da mi vse to omogoča »osvoboditev« iz leta 1945. Ko je povedala svoje, je takoj odložila slušalko.

Gospa se mi je zasmilila, saj je ena od premnogih, ki brez občutka za stvarnost, napačno povezuje vzroke in posledice. Prva in glavna napaka njene logike je ideologija, da vse dobro izvira iz revolucionarnega komunističnega boja za oblast pod okupacijo med drugo svetovno vojno. A kako velika zmota je to!

Komunistom je med revolucijo zelo temeljito uspelo nekaj daljnosežnih stvari. Uspešno so »poročili« svojo revolucijo z »bojem proti okupatorju« in svobodo so izenačili z rdečim totalitarizmom. Zato še danes premnogi ne morejo razumeti, da do naših prvih demokratičnih volitev pred 25. leti nismo živeli v svobodi, ampak v »času po svobodi«, torej v sužnosti. Sijajno jim je uspelo tudi enačenje vsega, kar je komunistično, s slovenstvom. Ta poteza je bila najbolj temeljita na Primorskem, kjer so po uničenju TIGR-a, sami sebe oklicali za branik proti fašizmu. Zanimivo, proti fašizmu in ne proti italijanizaciji, ki je starejša grožnja od fašizma in ostaja na nek način do današnjih dni. Na tem braniku slovenstva stoji in je stala predvsem Cerkev. »Poroka« med slovenstvom in komunizmom je sicer nekaj nemogočega. Podobna bi bila poskusu poroke med človekom in živaljo, čeprav ni izključeno, da se ne bi našel nekdo, ki bi v našem norem svetu začel zagovarjati tudi tako zvezo in jih hotel izboriti status »zakonske zveze«.

Z izrazom »slovenstvo« opisujemo vse tisto, kar nas dela to, kar smo glede na rod, dom in kulturo. Celokupnost vseh dejavnikov, ki nam dajejo zavest, da spadamo skupaj, Tržačani in Goričani, Primorci in Kraševci, Kranjci in Štajerci, Dolenjci in Prekmurci, levi in desni, verni in neverni, napredni in konzervativni… Slovenstvo je podlaga, zaradi katere, vsem našim partikularnim identitetam navkljub, spadamo skupaj. Komunizem pa je najbolj nečloveška in zmotna ideologija doslej. Načelno in zavestno zavezana nasilju, diskriminaciji, internacionalizmu in ateizmu. Nas tokrat zanima prav internacionalizem. Internacionalizem, ki je neka oblika vesoljnosti.

Internacionalizem komunizma je povsem drugačen od katoliškega. Slednji ohranja narodno identiteto in jo odpira svetu. Tako jemlje ljubezni do svojega prvine, ki so potrebne, da bi v njem nastajal fašizem, nacionalizem ali drugačna oblika sistematičnega zatiranja pripadnikov drugih narodov. Zato je katolištvo vedno bilo in vedno bo branik naroda in nasprotnik totalitarnih režimov, čeprav se nacionalisti marsikdaj lepo primerjajo s katoliškim čutenjem, da bi si pridobili množice. Kakor se kameleon priliči okolju, tako se nacionalistični fašisti priličijo čutenju katoliških množic. Ta proces je tudi uspel KPS, ki je zlorabila slovensko čutenje našega naroda, da je izpeljala revolucijo. In v tem je tudi težava, ker je silno težko ob pravem času prepoznati take vrste prevar in še težje prepričati množice o zmoti in nevarnostih takega lažnega poistovetenja. Katoličani v Sloveniji nismo nikoli zapadli v fašistoidne smeri, ki jih predlaga in ima za svoje KPS in kontinuiteta. Zato pri nas nismo imeli ne lokalnih fašistov, ne lokalnih nacistov, žal pa imamo preveč lokalnih komunistov.

Komunizem posnema katolištvo tudi v svojem internacionalizmu, vendar vedno znova teži za brezoblično maso človeštva kjer se narodi in lokalne posebnosti izgubijo v veliki blodnji komunističnega raja in takega ali drugačne delavskega razreda, ki je parodija za celotno človeštvo. Naš narod že 70 let trpi nasilje komunističnega internacionalizma. Na začetku se je izrazil v 4. tč. zloglasnega programa OF, ki napoveduje totalno vojno naši narodni identiteti, ki da jo je po njihovo, potrebno spremeniti. Za ta cilj so člani KPS bili pripravljeni na oltar SFRJ žrtvovati slovenstvo, tudi naš jezik, ki je najbolj eminentna oblika naše identitete. Ko so se slovenski pisatelji, sredi osemdesetih let preteklega stoletja, borili proti t.i. »skupnim jedrom«, so se borili proti načelom in duhu OF, čeprav tega takrat morda niti niso vedeli in morda zdaj kateri od njih zagovarja prav to zločinsko gibanje. Sistematično razkrajanje slovenstva se nadaljuje tudi zdaj. Čedalje glasnejši so tisti, ki npr. hočejo odstraniti obveznost poučevanja v slovenščini na univerzi. Komaj sto let je minilo, kar smo z velikim trudom in naporom uspeli dobiti almo mater, ko se prav njeni profesorji trudijo, da bi ukinili njen smisel in pomen v imenu fatamorgane internacionalizma. In ti, ki ne znajo slovenščine, hočejo poučevati zdaj v angleščini… Vse to pa ni nič drugega, kakor kapitulacija duha pred naporom, ki ga zahteva biti Slovenec.

Moč, ki ga imajo ateistični internacionalisti, pravi ideološki dediči komunizma, ki se odlično razumejo s svetovnimi ideologi teorije spola, je razkrajajoča in čedalje manj je v naših ljudeh moči, da bi se jim zoperstavili. A prepričan sem, da smo se sposobni obraniti pred tem novim navalom potujčevanja, zdaj v imenu »svetovnega človeka«. In da bomo zmagali, da bomo kos tudi temu viharju in tako obstali.

Zato, spoštovana neznana gospa, ne zaradi »osvoboditve«, temveč njej navkljub pišem, govorim, mislim in ljubim po slovensko. In to delam z ljubeznijo, ker sem rad in hočem biti rad to, kar sem. Slovenec sem, s koreninami v Argentini.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.