Travmatične posledice totalitarne preteklosti, ki so zaznamovale generacije, po mnenju Andreje Valič Zver občutimo še danes. Upirati se moramo kulturi pozabljanja in slavljenja napačnih dogodkov ter si nenehno prizadevati, da se časi, ki so povzročili toliko gorja slovenskemu narodu, ne bi nikoli več ponovili, je poudarila.
V državnem svetu je potekal znanstveni posvet z naslovom Leto 1945 – 70 let potem, ki so ga ob 70. obletnici konca druge svetovne vojne pripravili Študijski center za narodno spravo, Nova slovenska zaveza, Slovenski katoliški izobraženci in Zbor za republiko.
Direktorica Študijskega centra za narodno spravo Valič Zverova je v uvodnem nagovoru dejala, da je nasilno in zapleteno dogajanje na Slovenskem med letoma 1941 in 1945 pustilo težke rane, pričakovanja ljudi, da bo ob koncu vojne nastopila tudi “osvoboditev” se niso izpolnila. Prepričana je, da je predpogoj za spravo delovanje pravne države, ki mora zagotoviti “popravo krivic in ne z delitvijo na prvorazredne in drugorazredne državljane”.
V nadaljevanju so udeležence posveta pozdravili še drugi organizatorji. Državni svetnik Bojan Kekec je menil, da je državni svet primerno mesto za takšno temo, saj je državni svet v našem političnem sistemu povezava med politiko in civilno družbo. Zdi se mu sicer, da se breme takratnega obdobja po nepotrebnem prenaša na druge generacije, zato se je zavzel za “resnično spravo”.
Vasko Simoniti iz Zbora za republiko je dejal, da je vojna strašna stvar in nikomur ne prizanese, še zlasti če se po njenem koncu nadaljuje v specifični obliki ločevanja ljudi, zamolčevanjem, skrivanjem in enostranskim poveličevanjem preteklosti. Slovenci si nikoli prej v zgodovini niso med seboj povzročili toliko zla, kot v času druge svetovne vojne in po njej, je pojasnil in se vprašal, od kje naj se “obrnemo v prihodnost, če živimo podaljšano preteklost in se ne moremo odločiti, kje se začne sedanjost”.
Za Petra Sušnika iz Nove slovenske zaveze je posvet pomemben tudi z vsebinskega vidika. “Gre za to, da preživeli ugotavljajo, da zgodovina, kot jo spoznavajo naši otroci, ne more držati. Očitki o revizionizmu ne pridejo v poštev,” je dejal in izrazil upanje, da bodo “izobraženci pripomogli, da slovenska zgodovinska stroka dejansko postane znanost”.
Predstavnik Slovenskih katoliških izobražencev Aleš Maver pa je opozoril, da je popolna zmaga revolucionarnih sil po koncu druge svetovne vojne pomenila izganjanje krščanskih vsebin iz javnega prostora. Zato je naloga katoliške skupnosti v Sloveniji, da si zastavlja vprašanja o preteklosti in skuša nanje poiskati tudi odgovore. S preteklostjo se moramo soočiti, zato je posvet po njegovem mnenju pomemben kamenček v mozaiku gledanja te preteklosti.
V nadaljevanju so sledili pogledi zgodovinarjev na povojno obdobje. Stane Granda je menil, da problem razpravljanja o koncu vojne ali zmagi pri Slovencih ni stvar faktografije, ampak humanitete, odnosa do svetosti življenja na eni in ideološki pripadnosti na drugi strani.
Več lahko preberete na strani Reporterja.
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
