Ob množici člankov o »zloglasnem« Transatlantskem sporazumu o trgovini in investicijah med EU in ZDA (TTIP –Transatlantic Trade and Investment Partnership) v večini množičnih medijev ter na raznoraznih spletnih portalih in blogih lahko ves čas poslušamo o nevarnostih, ki naj bi nam grozile ob omenjenem sporazumu. Sprejetje sporazuma naj bi tako ogrožalo demokracijo, pridobile naj bi samo multinacionalke – le-te so v Sloveniji že tako popolnoma vir vsega zla, ki ljudem po vsem svetu preprečuje človeka vredno življenje. Nasprotovanje sporazumu je sicer čutiti tudi drugod po Evropi, predvsem v državah, kjer se odraža širše nezadovoljstvo z obstoječimi političnimi strukturami ter še vedno ne najdejo prave poti iz globalne gospodarske krize.

Žal v diskusijah empirični podatki in ugotovitve, čeprav pozitivne, težko ovržejo populistične argumente proti sporazumu. »Tradicionalna ovira« ob sprejemanju trgovinskih sporazumov, tj. da so potencialne koristi časovno razpršene v prihodnost, medtem ko so stroški koncentrirani v kratkem začetnem obdobju, še dodatno otežuje njihov sprejem.

V resnici si sporazum prizadeva odpraviti trgovinske ovire med obema partnerjema, med dvema največjima svetovnima gospodarstvoma – EU in ZDA. Tako naj bi ustvaril rast obeh gospodarstev, s tem pa delovnih mest na obeh straneh Atlantika. Ob trenutno šibki ter verjetno začasni gospodarski rasti v EU, bi bila to spodbudna sprememba. Sporazum temelji na treh stebrih: prostem dostopu podjetij do trga, izboljšanju sodelovanja na področju regulative in določitvi mednarodnih pravil.

Nekaj popularnih kritik – mitov in resnic

Poglejmo si nekaj mitov – kritik, ki jih na sporazum naslavljajo nasprotniki.

Kritika 1. 

Sorazum je v neposrednem nasprotju z demokratičnimi načeli, na kar kažejo tajna zakulisna pogajanja.

Resnica 1.

Evropska komisija se mora obvezno posvetovati z vsemi vladami držav članic o procesu pogajanj. Prav vsaka klavzula sporazuma bo morala biti potrjena (ali zavrnjena) s strani nacionalnih parlamentov in vlad, Evropskega parlamenta ter Evropskega sveta – vseh institucij, na katerih temelji evropska demokracija. Komisija prav tako redno objavlja dejstva, stališča ter besedila pogajanj po poglavjih.

Komisija je vzpostavila tudi posebno posvetovalno skupino strokovnjakov, ki predstavljajo širok spekter interesov in področij, od okolja, zdravja, interesov delavcev in potrošnikov do različnih poslovnih sektorjev. Pogajalcem zagotavljajo visoko kakovostno strokovno svetovanje.

Javne obravnave in posvetovanja so bila (in bodo še naprej) ključni steber pogajanj. Do novembra 2014 so bila organizirana in izpeljana že štiri glavna posvetovanja, več odprtih dogodkov za interesne skupine, izpostavljenih pa je bilo že preko 80 pisnih poslanskih vprašanj.

Kritika 2.

Sporazum predstavlja instrument, da se odstranijo “ovire” za prosto trgovino na področju varnosti živil – pravila o varnosti živil, ki nas ščitijo pred govedino s hormoni, GSO in nevarnimi kemikalijami. Velika večina evropskih državljanov nasprotuje GSO in si želi, da bi njihovo gojenje preprečili.

Resnica 2.

Cilj EU je odprt dostop za evropske dobrine do trga ZDA. Ta cilj ni v nasprotju z obstoječimi visokimi standardi za kakovost hrane in kmetijstvo v Evropi. Načela varnosti hrane in javnega zdravja ne morejo biti predmet pogajanja, niti pravno niti praktično. Kot primer lahko izpostavimo, da ima EU trenutno najstrožje predpise v zvezi z GSO. Gojenje GSO se lahko dovoli le po celoviti oceni tveganja s strani Evropske agencije za varnost hrane in na podlagi danes obstoječih predpisov, ki se s sporazumom ne spreminjajo. Države članice imajo že od leta 2011 možnost, da same prepovejo ali omejijo gojenje GSO ter preprečijo kontaminacijo konvencionalnih in ekoloških metod kmetovanja.

Kritika 3.

Podnebne aktiviste skrbi, da bo sporazum omogočil nadaljevanje in okrepljeno uporabo fosilnih goriv, ki ovira prehod na prepotrebne energije iz obnovljivih virov. Sporazum naj bi prepovedal podpore za obnovljive vire energije.

Resnica 3.

Ohranjanje in trajnostno upravljanje ekosistemov in trajnostno gospodarjenje z naravnimi viri bo kot celotno poglavje vključeno v sporazum. Sporazum ne bo ogrozil vloge EU kot svetovnega voditelja v boju proti podnebnim spremembam. Vsi ključni cilji EU za okolje ne bodo predmet pogajanj, prav tako sporazum ne bo vplival na cilje EU na področju energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije.

Kritika 4.

Sporazum bi lahko imel ogromne posledice za delavce v zvezi s politiko zaposlovanja, socialne varnosti in varovanja varnosti in zdravja pri delu. Pričakuje se znaten upad zaposlenosti.

Resnica 4.

V sklopu sporazuma se ni mogoče pogajati o pravicah delavcev v EU. Evropska socialna listina je ključni element pravne podlage EU, ki je okrepila varnost in zaščito delovnih mest. Politike plač so v celoti v pristojnosti držav članic EU, zato niti Evropska komisija niti sporazum ne more spremeniti npr. ravni minimalne plače.

Sporazum vključuje načela socialno tržnega sistema, kot so določena v Lizbonski pogodbi.

Vse resne študije napovedujejo povečevanje zaposlovanja v Evropi kot posledico sporazuma. Večja zaposlenost bo zmanjšala pritisk na sisteme socialne varnosti in okrepila dolgoročno vzdržnost vseh evropskih gospodarstev.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.

Sorodni Prispevki:

• Krvava zvezda Kot bi bilo včeraj, se spomnim skeča z naslovom “Zašto nije bilo rata u Bosni” iz ene od zadnjih oddaj Top Lista Nadrealista iz leta...
• Vedeti kdo smo – postati nacija Dvajseto stoletje je bilo za Slovence obdobje dveh svetovnih vojn, okupacije, neuspeha, da bi v nacionalno ozemlje vključili zgodovinski izhod na morje in večinsko slovenski...
• Znižati prestavo Vse bolj se v slovenski družbi zaostruje večni problem nedorečene polpreteklosti. V zadnjem letu sem slišal kar nekaj komentarjev zaskrbljenosti nad stanjem duha v državi,...
• V greznico odvržena trupla otrok ali še en mit o hudobni Irski? Kakopak! Zakaj ne bi tudi naši mediji pograbili svetovne novice? Poročali so Irci (Irish Mail on Sunday), poročali so alfa samci interkontinentalne tiskovnoangencijske in medijske...