Zadnjič se zasledila, da so psihologi iz »naftalina« potegnili izjavo, ki so jo posredovali ob sprejemanju družinskega zakonika izpred dobrih treh let, in jo ponovno posredovali kot »svežo«. Če si oni to lahko privoščijo, potem … No, potem sem šla še jaz v moj arhiv in izbrskala zahvalo, ki sem jo napisala poslancem ob isti priložnosti: po prekinitvi zbiranja podpisov po dveh dneh. Toda ugotavljam: čeprav gre za podobne zadeve, ne morem uporabiti enakih besed.

Nepotrebna zahvala

Takrat sem se jim zahvaljevala »za vašo izdatno pomoč pri zbiranju podpisov za referendum. Če se vam ne bi tako mudilo z blokiranjem postopkov v zvezi z referendumski opravili, bi toliko podpisov zbirali precej dlje!«

Ne, ne spodobi se, da bi se poslancem (ponovno) zahvaljevala za take neumnosti, ki jih počnejo, toda v vsaki stvari je tudi nekaj dobrega: malce so nas zbudili, koga mogoče streznili, nekatere zbegali in prevarali, mnogo pa jih še vedno indiferentno zamahuje z roko. Zlasti pa sem pri vseh dosedanjih aktivnostih močno pogrešala srednjo generacijo, ki bi jo morala prihodnost njihovih otrok najbolj skrbeti. Za stvari, za katere veš, da so nujne in prinašajo težke posledice, se preprosto moraš odločiti, si vzeti čas in jih opraviti. (Zagotavljam Vam, da Vas bo medtem vse počakalo – tako kot mene, ko sem štiri dni dežurala pred UE: kup perila, nered v hiši, površno opravljene domače naloge … in zadovoljni otroci, ker so imeli »mir«, ko mame ni bilo doma …). Toda bojim se, da pri tem ne-opravilu ni edini razlog zaposlenost oz. nemožnost vzeti pol ure dopusta, da skočiš na UE … Pa je to minimalen napor in vložek, ki je potreben. (Roko na srce: povsem nepotrebno je sploh razmišljati o takih sprevrženostih, toda ker so jih zakonsko sprejeli, smo v to prisiljeni!!) Kaj bomo počeli, ko bo šlo za resnično velike stvari in ko bodo od nas zahtevali, da se znova »zapremo v zakristije«, uklonimo hrbte in (za)tajimo svoje vrednote? Izkoristimo tiste ščepce demokratičnih mehanizmov, ki jih imamo – dokler jih še imamo!

Združenje za vrednote ZKP

Ob mnogih srečevanjih z znanimi in neznanimi podpisniki pa sem vendarle hvaležna za veliko mero zdravega razmišljanja in zavesti, ki je še vedno v ljudeh. Ne slišimo jih po radiu in ne vidimo po televiziji, a »zdrava kmečka pamet« (ZKP) je še doma v naših krajih. Da le ne bi pobegnila (tudi) od nas! Če česa ni videti, to še ne pomeni, da tega ni. In ni nujno, da ima prav tisti, ki je najglasnejši: šibke argumente in (pol)laži je treba kričati in jih v nedogled ponavljati.

Glede na to, da so se politiki očitno odločili državo »reševati« pri temelju, to je pri vrednotah in človekovih (resničnih in namišljenih) pravicah (hm, hm – kako prikladna kulisa, da lahko za njo počnejo še vse kaj drugega!!!), nas čaka še kakšna podobna mobilizacija ZKP. Boljša varianta bi sicer bila, da ne bi sprejemali takih in podobno zgrešenih zakonov, toda … zaenkrat so v tej smeri slabi obeti.

Zato vse pozivam in spodbujam k ohranjanju vrednot ZKP. Da se ne bomo streznili šele takrat, ko bodo zvonike spreminjali v minarete: takrat ne bo dileme, kaj je družina in kdo jo sestavlja!

Čas za refleksijo

Danes je dan počitka in zbiranja vtisov. Mar nismo čudni: veselimo se, ker smo opravili delo, ki ga ne bi bilo treba!!?? Kdo ve, kaj nas čaka jutri in pojutrišnjem? Zato si bom osnovno improvizirano opremo za stojnice v prepoznavni rumeni barvi shranila: tista, ki sem jo imela na podstrešju od prejšnjega zbiranja podpisov, mi je tokrat prišla prav. In to prej kot v sedmih letih (ali kako je že tisti pregovor?)!

**************
Predvelikonočno voščilo

Čisto za konec: postni čas se izteka. Bil je nekoliko drugačen kot običajni. Svojevrsten. In imeli smo priliko v svoje postne “vaje” vključiti nekaj povsem konkretnega.

Naj bodo po vsem skupaj milostni in blagoslovljeni dnevi, ki so pred nami! Tako kot je Jezus zavestno sprejel Očetovo voljo in se odpravil v Jeruzalem, kljub temu da je vedel, kaj ga tam čaka, se tudi mi podajmo naprej. Ne prepustimo se množici, ki nas enkrat poveličuje in drugič zaničuje, temveč v čim večji možni meri spoznavajmo in izpolnjujmo poslanstvo, ki nam ga je Bog namenil in zaupal. Ne glede na vse vmesne postaje imamo jasen Cilj. Sicer vodi preko, vendar je onkraj vseh kalvarij!

Z neizmernim veseljem nad dobljeno (nepotrebno) etapo, s hvaležnostjo za vse lepo, kar sem v teh dneh doživela, z željo po nadaljevanju in okrepitvi molitve za družino, domovino in obilje darov Svetega Duha naši domovini, njenim prebivalcem in zlasti voditeljem ter v pripravah na velikonočne praznike Vas vse skupaj lepo pozdravljam,

Martina Krečič
Vipava

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.

Sorodni Prispevki:

• Koalicija Za otroke gre!: Do zadnjega upali, da DZ ne bo podlegel radikalizmu Združene levice V Koaliciji »Za otroke gre!« smo do zadnjega upali, da Državni zbor ne bo podlegel radikalizmu Združene levice in ne bo sprejel njihovega predloga o...
• Prejeli smo: PS in SDS o delu vlade in Državnega zbora Odziv PS na neprimerno delovanje stranke SDS. V Pozitivni Sloveniji želimo opozoriti na skrajno neprimerno in destruktivno delovanje stranke SDS v Državnem zboru. Vse od...
• Utrinek: Skrito medijsko oglaševanje V prvi številki letošnje Družine je bilo v pismih bralcev pod naslovom Normalnost ali konservativnost? na temo referenduma na Hrvaškem v prvem odstavku napisano, da...
• M. Dobravec, Slovenski čas: Kristjani z oprano glavo Kaj (ne) spada v cerkev, koliko smo verniki in škof tudi politična bitja? Človek je posledica svojega časa, kot so vedeli že stari Rimljani, privzgojene...