Imeti rad državo pomeni spoštovati zakone, plačevati davke, biti prijazen do ljudi in okolja ter zavračati vsako, tudi majhno korupcijo, iz Argentine o Sloveniji razmišlja ekonomist Marko Kremžar.

Marko Kremžar je bil rojen v Ljubljani leta 1928 kot najmlajši od treh bratov. Kulturne in družbene aktivnosti se je učil že v družini. Njegov oče je bil ugleden član SLS, časnikar, urednik Slovenca in poslanec v beograjskem parlamentu.

Po mučni poti, ki jo je Marko Kremžar prehodil kot komunistični ujetnik, je svoje življenje tako rekoč na novo – kot tovarniški delavec – začel v Argentini.

Doktoriral je iz ekonomije, zasedal vodilna mesta v mednarodnih podjetjih, bil je zadnji predsednik Slovenske ljudske stranke, preden se je iz izseljenstva po osamosvojitvi preselila v Slovenijo. Je oče petih otrok.

Velja za eno od osrednjih osebnosti slovenske politične emigracije.

Poenoteni smo v tem, da osamosvojitev nima takih učinkov, kot smo si jih želeli. Bi morali začeti znova?
Osamosvojitev je enkraten, pomemben politični dosežek, ki je bil mogoč takrat, verjetno ni bil mogoč ne prej, niti ne bi bil mogoč zdaj. Treba je dopolniti to, kar je bilo začeto. Dokončati je treba demokratizacijo celotne družbe, medijev, šolstva, sodstva, gospodarstva.

Potrebna je predvsem reforma države, da bo primerna za življenje v nesocialističnem svetu, in vzgojnega sistema, to je šolstva. Izobrazba mora pripravljati ljudi za odprt svet, za svet, ki ni programiran od zgoraj, hkrati pa za svet, v katerem je treba gojiti vrednote. Ne enega ne drugega v teh 25 letih nismo naredili oziroma smo naredili pomanjkljivo.

Ali to pomeni, da nismo sposobni voditi svoje države?
Tega ne bi rekel. Izgubiti moramo strah pred konkurenčnostjo. Slovenci smo se sposobni uveljaviti na odprtem trgu. Pri tem lahko država pomaga, a lahko tudi zavira. Državo vzdržujemo državljani, zato je prav, da njene funkcije, če je treba, redefiniramo. Ne smemo je idealizirati, imeti jo moramo radi. To je velika razlika.

Trditev, da nismo sposobni voditi svoje države, je nesmisel. Država je kot veliko podjetje. Narediti jo moramo le razmeram, času in potrebam primerno. Kot majhna država ne potrebujemo močne vojske, velikih struktur. To je velika prednost. Potrebna je le zdrava pamet.

In te še nismo izgubili?
V Sloveniji je veliko dobrih, uspešnih srednjih in majhnih podjetij ter sposobnih ljudi, kar dokazuje, da ni razlogov, da bi dvomili o sebi. Majhnost ni ovira. Ni pomembno, ali je avto velik ali majhen, glavno je, da dobro vozi.

Poglejmo na primer Singapur. Bil je tako reven, da ga nihče ni hotel. Danes je ena najuspešnejših držav na Daljnem vzhodu. Kako so začeli? Skupina podjetnikov je začela razmišljati, kako rešiti novo državico iz zaostalosti in revščine. Začeli so z univerzo – poiskali so najboljše profesorje na svetu, uvožene, dobro plačane. Naenkrat so začeli hoditi tja študentje iz vse Indonezije in Azije. Danes imajo vrsto dobrih zasebnih univerz, ki tekmujejo v kakovosti ponudbe. Univerze so kmalu pritegnile tudi nova podjetja. Zakaj? Ker imajo izobražene, inteligentne ljudi. Zdaj imajo visoko usposobljene domače izobražence, a še vedno vabijo tudi profesorje iz ZDA, Anglije, Nemčije, z vsega sveta.

Majhna država je lahko prednost. Seveda če ne mislimo, da je mogoče živeti od države. Daje nam potreben okvir – pravno in fizično varnost. Blaginjo pa si ustvarja prebivalstvo z iznajdljivostjo in delom.

A v Sloveniji ljudje ne zaupajo sodstvu, ne čutijo pravne varnosti. Kaj storiti?
Mislim, da je treba začeti strukturno racionalizacijo države, narediti jo je treba gibčno, uspešno, privlačno za podjetja, ki ustvarjajo dodano vrednost in nova delovna mesta. Istočasno je treba misliti na reformo na področju sodne oblasti. Pa s tem ne mislim na velike spremembe zakonodaje, ampak predvsem na ljudi, ki ne bodo vezani ne na politične ne na gospodarske interesne sfere.

Je zdajšnje kadrovanje v skladu s tem?
Ne vem, ali je to le vprašanje kadrovanja. Bojim se, da je mišljenje velike večine prebivalcev slovenske države še vedno zasvojeno s socializmom. Nezaupljivi so do zasebnega kapitala in tudi do osebnega uspeha. Kako je sicer mogoče, da ima razmeroma majhno število ljudi, ki ima korist od trenutnega stanja, tako moč, da prepriča več kot 50 odstotkov prebivalstva?

Verjetno bo morala skupina ljudi, ki jim ni vseeno, zgraditi stranko, ki bo nagovorila od deset do 15 odstotkov ljudi iz bloka, ki voli levico. To bi lahko bila neka nova klasična liberalna stranka, zavezana vrednotam republike in demokracije. S tem bi reakcionarna levica izgubila moč. Pomladne stranke, ki same še nekaj časa ne bodo zmogle v parlamentu doseči trdne večine, bi tako dobile potrebno dopolnilo. V tem vidim možnost preboja iz trenutnega stanja.

Bi pomladne stranke lahko sodelovale s tako stranko?
Moramo se naučiti delati “z”, delati skupaj, s poštenimi ljudmi. Glejmo, kaj imamo skupnega, čeprav se v tem ali onem ne strinjamo. Ni malo razgledanih ljudi, ki vidijo, da s socialistično miselnostjo v državni upravi izgubljamo konkurenčnost, kar bo imelo posledico v zmanjševanju zaposlenosti.

Grozi nam brezposelnost – pa ne toliko v tovarnah, hujša je brezposelnost visoko izobraženih rojakov, ki že zdaj iščejo delo zunaj naše države. To lahko rešijo podjetja, nova, tehnološko razvita podjetja, ki bodo videla, da imajo med nami izobraženo delovno silo ter možnost delovanja v razmeroma varnih in urejenih razmerah. V uspešno vodenih podjetjih se naučijo ljudje tudi sodelovanja.

Kaj ste mislili, ko ste rekli “imeti rad državo”? S čim se to udejanji?
Udejanji se s tem, da dobro in pošteno delam, spoštujem zakone, plačujem davke. Če sem podjetnik, investiram v Sloveniji, zavračam vsako, tudi majhno korupcijo, sem prijazen do ljudi in do okolja. Seveda pa hkrati pričakujem od države, da je sposobna dobro opravljati svoje temeljne funkcije, da državljanom ni le v breme.

Kdaj postane država antipatična? Kadar postane sama sebi namen. Biti mora sredstvo, ki ljudem pomaga živeti, jim služi, je potrebno orodje za življenje v družbi. Življenje je v narodu, država pa je potrebna struktura, ki narodu pomaga rasti. Občutek, da je država naša, je tudi vprašanje vzgoje.

Pogovarjala se je Urška Makovec.

Več lahko preberete na Planet Siol.

Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.

Sorodni Prispevki:

• A. Ihan, Reporter: “Iz strahu učili otroke molčati” Zdravnik, pisatelj, pesnik in esejist Alojz Ihan, ki je nedavno prejel Rožančevo nagrado za Državljanske eseje, je v pogovoru za STA med drugim dejal, da...
• PlanetSiol: Intervju, J. Možina in M. Štular Vladni predlog ureditve davka na nepremičnine je nedomišljen, pripravljen brez celovite analize, voden pa je bil po hitrem postopku, kar je za tovrsten, sistemski predpis...
• L. Novak za Mladino: Vedno sem bila spravljiva, a sem jih vedno bolj dobivala po glaviPredsednica NSi Ljudmila Novak je v intervjuju za tednik Mladina odgovarjala na aktualna politična vprašanja. Vam je žal, da ste se z Janezom Janšo zapletli...
• M. Zevnik za Družino: 80.518-krat za otroke Veliko razlogov – veliko podpisov Pred referendumom o prevrednoteni družinski zakonodaji Koalicija Za otoke gre! je z zbranimi 80.518 podpisi pod pobudo za razpis referenduma...