Danes si težko predstavljamo, da svet postaja vedno boljši. Ob vseh slabih novicah, ki jim vsakodnevno sledimo v poročilih, je v naših mislih katastrofalno stanje. Ko pomislimo na zadnja desetletja ter na cilje in pričakovanja, ki smo jih takrat imeli … in jih primerjamo trenutnim stanjem, dosežki in napakami, je zaključek lahko bolj klavrn. Spomnimo se na primer časov osamosvajanja, demokratizacije, takratnih sanj in upov o lastni državi, o novi »Švici«, poguma, ponosa, vztrajnosti ter končno – svobode. Takrat smo vedeli kaj hočemo! In to primerjajmo z današnjim stopicljanjem na mestu, brez odločnosti in poguma, ob cincanju vlade namesto odločnega ukrepanja, ki bi nas končno lahko odrešilo negotove prihodnosti z visoko nezaposlenostjo, hirajočim gospodarstvom in pajdaškim kapitalizmom.

Socialistične in skrajno levičarske stranke ter nevladne organizacije nas v zadnjem času agresivno prepričujejo, da kapitalizem in prosti trg svetu in posameznim državam nista prinesla napredka ter rešitev razvojnih problemov. V zameno ponovno ponujajo socializem.

Pa vendar …

Če se malce oddaljimo od aktualnih, vsakodnevnih dogodkov, ki nas jezijo in nam povzročajo skrbi, lahko opazimo globalne trende, ki se gibljejo v pravi smeri. Lahko bi rekli, da so odlični. Vzemimo kot primer zdravstveno varstvo: v zadnjem stoletju so se stopnje umrljivosti otrok znižale za 90 odstotkov, življenjska doba pa se je podvojila. Revščina se je v zadnjih 50-ih letih znižala za več kot prej v 500-tih letih … Na globalni ravni se je razkorak med bogatimi in revnimi narodi še zmanjšal. Živimo dlje, lahko si privoščimo več in bolj zdravo živimo. Gotovo je, da še vedno na stotine milijonov ljudi živi v revščini. Vendar je bilo glede dostopa do blaga in storitev, dostopa do informacij, do izobraževanja, zdravstvenega varstva, javnega prevoza, spoštovanja človekovih pravic, glede vseh vsakodnevnih potreb, v zadnjem stoletju storjenega izjemno veliko.

Verjetno je pričakovana življenjska doba eden najboljših in objektivnih pokazateljev človekovega dobrega počutja in njegove blaginje. Če se le-ta podaljšuje, to pomeni, da je na voljo več življenjskih potrebščin ter da obstaja neka splošna varnost pred npr. boleznimi ali nasiljem. Le nekaj sto let nazaj, je bila pričakovana življenjska doba le okrog 30 let, danes lahko pričakujemo, da bomo živeli do 80 let. Če upoštevamo ves svet, vključno z državami tretjega sveta, se je življenjska doba od leta 1950 podaljšala iz 46 na današnjih 70 let. Podaljšanje pričakovane življenjske dobe za 24 let v pičlih 60-ih letih je zavidanja vreden uspeh.

Kljub pomanjkanju hrane v nekaterih predelih sveta, je danes več hrane za vse kot kdaj koli prej. Za človekovo preživetje je bila hrana in njeno pridobivanje skozi zgodovino najpomembnejša človekova naloga. Hrane večinoma nikoli ni bilo dovolj. Kljub porastu svetovnega prebivalstva na današnjih sedem milijard, so se dnevne zaloge hrane na posameznika od leta 1960 do 2002 zvišale od 2.250 na 2.800 kalorij. Kot primerjava: Anglež je v 19. stoletju preživel z 2.068 kalorijami dnevno, danes jih porabi 3.412. V Indiji je bila leta 1950 dneva zaloga hrane na prebivalca pod 1.700 kalorijami, danes dosega 2.459. Idealna dnevna poraba kalorij na prebivalca je za odraslega moškega 2.000 do 3.000, za žensko 1.600 do 2.400 kalorij.

Zakaj se teh pozitivnih trendov ne zavedamo bolj? Deloma zato, ker naši možgani privilegirajo informacije, ki naj bi ogrožale nas oziroma naše preživetje. Zato se po navadi preveč osredotočamo na slabe informacije, četudi so na voljo tudi dobre. Mediji so tako prežeti s slabimi novicami, saj poskušajo pridobiti »pozornost naših možganov«.
Drugi, v Sloveniji pomembnejši razlog je verjetno v »pajdaški(h) politiki(h)«. Prikazujejo nam nevarnosti, ki nas čakajo, če jim ne bomo »dovolili«, da nas obvarujejo in zaščitijo. Prikazujejo nam nevarnosti in pasti kapitalizma, prostega trga, (neo)liberalizma, privatizacije, tradicionalne družine, krščanstva … vsega, kar posamezniku omogoča, da svobodno odloča o sebi ter o svoji prihodnosti. Kot »rešitev« pajdaši ponujajo svoj »nacionalni interes«, močno vlogo države, ki naj bi vedela vse, tudi to, kar si kot posamezniki želimo in verjamemo, da je prav.

O danes samostojni Sloveniji, smo dve desetletji in pol nazaj, svobodno odločali o svoji prihodnosti, navkljub grožnjam takratnih (in nekaterih današnjih) politikov. Zakaj? Vedeli smo, kaj si želimo in kaj verjamemo! In uspeli smo videti, kako svet s kapitalizmom in prostim trgom postaja vedno boljši.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.

Sorodni Prispevki:

• Ali gre tudi vam kapitalizem na živce? »Hoteli ste kapitalizem, sedaj ga imate. Saj ste leta 1990 na plebiscitu glasovali zanj.« Nekako tako mi je lani na nekem spletnem forumu zabrusil sicer...
• Mali človek Slovenci se ukvarjamo z rešitvami za ekonomsko stanje v državi. Vsa politika govori o ukrepih za izhod iz krize, kavarniške debate se nemalokrat odvijajo v...
• Resnica vas bo osvobodila! Andrej Naglič je diplomiral in magistriral na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Prakso je opravljal v pravni pisarni ZN v New Yorku in v sektorju...
• Vprašljiva izpitna snov vrednostnih izpitov Da "je socializem sicer dobra ideja, ki pa ne deluje, ker so ljudje slabi", je bil eden od tistih kompromisarskih stavkov, s katerim so se...