Mantra tistih, ki hočejo zlepa ali zgrda spremeniti naše pojmovanje družine, je, da »nikomur nič ne vzamemo, če priznamo istospolnim pravico do poroke in posvojitev otrok«. Ker se v naših medijih tem ljudem je iz roke in nikoli ne postavi pod vprašaj njihovih trditev (tak tipičen primer je naučen in prijazen pogovor, ki ga je uprizorila RTVSLO z enim izmed njih a kaj takega ni bila sposobna narediti z zagovorniki pravic otrok in družine), bom poskusil nakazati nekaj stvari, ki nam jih dejansko jemljejo, ko tako na silo, brez ljudstva, brez razprave, z zagrizenostjo, ki tepta normalnost, spreminjajo tako temeljne stvari za družbo in človeštvo kakor je družina, spol, pravica, otrok, ipd. Delovanje istospolnih lobijev je eno samo nasilje zoper drugače misleče, ki pa se ne izraža tako, da nekdo dobi fizično klofuto, temveč v nasilju nad pojmi, besedami in držami. Marsikje ni več pametno na glas zagovarjati normalnost. Zatiranje se izraža v »ne-napredovanju«, »mobingu« in v učinkovitem, neoprijemljivem ustrahovanju. Krona zatiranja je seveda ovadba na sodišče zaradi žalitve ali prestopka zoper človekove pravice. Zato je potrebno, da se zavemo, kaj nam pripravljajo volkovi v ovčjih preoblekah »strpnosti« in »širine«, »naprednosti« in »modernosti«.

Po raziskavah, ki jih je objavil aktivist LGTB, naj bi bilo v Sloveniji 1500 istospolnih, ki se jih načrtovane spremembe dotikajo. Po sprejetju njihovega zakona, naj bi torej bilo v bližnji prihodnosti okoli 750 istospolnih porok. Močno dvomim, da se bo zgodilo kaj takega. Imeli bomo prvo in medijsko razvpito, potem pa dolgo nič. Povsod tam kjer so že sprejeli tako nasilno izenačitev, ostajajo istospolne poroke pod 1 odstotek poročenih parov. Žal statistike ločitev nihče ne vodi. Če upoštevamo, da so istospolne zveze bolj kratkega veka, bomo razumeli zakaj do te statistike ne moremo priti. Prva stvar, ki mi jo torej jemljejo, je normalni vrstni red pomembnosti. Zaradi neznatne manjšine so pripravljeni sprevračati temelje družbe in to z nerazumljivo naglico. Naglica in moč s katerimi teptajo drugače misleče, jih etiketirajo, diskriminirajo in difamirajo sta le še potrdilo tega prvega jemanja.

Druga stvar, ki mi jo jemljejo je pluralnost in strpnost, saj sistematično uvajajo novo državno ideologijo, s čimer pa kršijo ustavo, pravni red naše Slovenije in nas peljejo v nov totalitarizem. Pozor, nismo že tam, ampak nas tja peljejo! Kaj je drugega kot ideologija, ko zahtevajo, da v šolah poučujejo njihov pogled na spol? Kaj je drugega kot nestrpnost, ko hočejo, da vsi poslušajo tiste ne-umnosti, ki so skregane z zdravo pametjo, s tem, kar človek je in s tem, kar naj bi bil? Kaj je drugega kot nasilje nad državno ureditvijo, če terjajo, da se njihov privaten pogled prevzame v državno upravo in se terja nek »certifikat o LGTB prijazni ustanovi« (karkoli bi že to pomenilo)? V Angliji in v ZDA, kjer so že vse to dosegli, spoznavamo posledice. V Združenem kraljestvu imajo pravo »moralno-politično komisijo za prevzgojo«, kamor pošiljajo ljudi, ki izjavijo, da so zato, »da imajo otroci očeta in mamo in da je to najbolje zanje«. Kdor pa hoče, lahko pogleda kaj delajo v Massachussetu v ZDA. In vi mislite, da bo pri nas kaj drugače? Zato ni res, da mi nič ne jemljejo. Jemljejo mi družbeni mir in načrtujejo preganjanje drugače mislečih. Ljudje, ki po naravi ne morejo imeti otrok, jih jemljejo drugim tako, da državi prisojajo vedno več in več pristojnosti na področju vzgoje. Pri tem teptajo pravico staršev, da otroke vzgajajo v skladu s svojimi prepričanji. Slovenska šola je že zdaj nasilna do vernih staršev, odslej pa bodo morali starši nemo gledati kako otrokom vcepljajo izmišljene poglede na spol, spolnost in družino. Gorje tistemu, ki se bo upiral. Zakon je izhodišče za novo državno prevzgojo. Kakor je v gospodarstvu država porazen gospodar in od tam korupcija, tako bo porazna pri vzgoji novih generacij in do tod bo še večje pomanjkanje vrednot in moralne pokončnosti kakor sedaj. Ali niso tega že poskušali komunizem, nacizem in drugi -izmi in vedno pogoreli? Vzgoja je po logiki stvari, prva dolžnost staršev in prav je, da starši vzgajajo v skladu s svojim prepričanjem. Država pa ne bi smela v šoli reči niti besedice zoper izbiro staršev, zato nevtralnost šolstva. Pri nas pa temu ni tako. Šolo spet uradno spreminjamo v prostor indoktrinacije (nove) državne ideologije. Jemljejo mi torej prostor svobodnega šolstva.

Ko se sicer neopazna varuhinja za človekove pravice oglasi in citira papeža, mi jemljejo celo resnico. Varuhinja, ki nikoli ne dvigne glasu, ko gre za pravice vernih ali pa za krivice, ki jo država izvaja, ko nam nalaga davek za RK, citira papeža in to narobe. Papež je dokazano proti izenačitvam istospolnih skupnosti z zakonsko skupnostjo in družino. Še manj je papež zato, da bi otroke dajali v posvojitev tja, kamor ne sodijo. Ampak kdo bi to vedel, ko pa blokirajo papeževa sporočila, jemljejo izjave iz konteksta in jih prodajajo kot »njegove besede«. Zato mi vsa ta razprava jemlje tudi dostop do resnice. Še bolj jasno se to pozna ob tako banalnem podatku o tem koliko nas je bilo na manifestaciji. Za ene »sto«, za druge par »sto«. V resnici nas je bilo »na tisoče«. Zbrani smo bili pod slovensko zastavo, v slovenskem, demokratičnem in strpnem duhu. Čez cesto, pred parlamentom, so (verjetno z dovoljenjem, kar je samo po sebi diskriminacija!), so se zbirali protidemostranti. Oni, ki so trdili, da so v XXI. stoletju. Tam bo bili pod mavrično in severnokorejsko zastavo. Torej nas mavrica pelje v Severno Korejo? Glede na simboliko zastav, verjetno. Bilo pa jih je peščica, a so v medijih dobili prav toliko prostora kot tisoči. To je star trik, da razvrednotiš nekoga. LGTB prizadevanja in lobiji jemljejo meni in družbi pravo perspektivo, dostop do resnice in prave informiranosti.

Ko je ministrica pripravljala popravke za zakon, ki so ga tako kompulzivno sprejeli, se je obnašala zelo naduto in prevzetno. Najprej nihče ne ve »kdo so strokovnjaki«, ki so spremembe pripravili. Potem ni jasno zakaj niso popravili le tistih delov, ki jih je zahtevalo Ustavno sodišče in na koncu zakaj niso imeli poguma za javno razpravo. Očitno so presodili, da nimajo argumentov, imajo pa moč, ki jim omogoča nasilno spremembo pojmovanja družine, spola, odnosov in na koncu tudi popredmetenje otrok. Zato mi ta zakon jemlje kulturo dialoga, priložnost za soočanje in učenje, priliko za kompromis v korist vseh. Zaradi neke zelo majhne a vplivne skupine, rušijo temelje naše civilizacije in kulture. Zato naj jemljejo moči in poleta, da bi živeli v miru.

Precej predrzni so pa zagovorniki »hitrih sprememb« predvsem v tem, da enačijo svojo ideologijo in slog življenja s človekovimi pravicami. Tu pa moramo odločno povedati, da nihče nima pravice do stvari, ki mu po naravi stvari ne pripada. Tako istospolni dejansko nimajo nobene pravice, da bi se njihova skupnost imenovala »zakon« ali pa »družina«, ker je po naravi ne morejo ustvariti in z dveh »istih« nikoli ne pride »tretji«. Iz dveh moških ali žensk se ne bo rodil otrok, razen z nasilnim posegom tehnike, ki jo že obvladamo. Kar želijo je privilegij ali človekovo kaprico, ki daleč presega upravičeno željo po strpnosti, varnosti, nediskriminiranosti in možnosti po urejenem statusu, kar je zakon o registraciji istospolnih skupnosti dostojno urejal. Vsekakor pa to, kar so naredili sedaj, niso človekove pravice. Zato mi jemljejo urejen in stvaren pogled na področje človeka in njegovih pravic in dolžnosti, kar posledično prinaša nered v zakonodajo, ker povzroča »kolizijo pravic«. Ko namreč teptajo pravice otrok (najšibkejših členov v družbi), uveljavljajo silo močnejšega in njegove »pravice«.

Da ne bom predolg. Mnogo je še podobnih stvari, ki nam jih na tak ali drugačen način vzamejo, ko v opitosti svoje lobijske, medijske, gospodarske in politične moči spreminjajo zakon, ki ga lahko ustavimo le z referendumom (kako bodo zdaj pritiskali na US in poslance bomo še spoznavali), a nobena od teh stvari ni materialna. Gre za duhovne dobrine, za vrednote. Posledice uničenja temeljnih vrednot pa niso takojšnje. Kar nekaj časa traja, da se posledice pokažejo v vsej njihovi veličini.

Zdaj je čas, da se starodavna Slovenija znova prebudi in ustavi to norost. Bolje je, da se borimo za dobro in smo premagani, kakor da vržemo puško v koruzo brez boja. Sklicujem se na naše tisočere mučence, ki so umrli nepremagani in so pri Bogu ter prosijo za nas!

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.

Sorodni Prispevki:

• Hadjadj: Če gre le za ljubezen, zadostujejo sirotišnice Fabrice Hadjadj (rojen l. 1971), francoski katoliški filozof judovskih korenin in arabsko zvenečega priimka, je pred dvema mesecema na svetlo dal novo knjigo – refleksijo...
• Ali je res treba jokati ob rojstvu otroka? V Delu  smo lahko 22. septembra prebrali »iskrico« svetovno znanega misleca in tvorca politične filozofije Charlesa Montesquieua (1689- 1755): »Ko bi mogel, bi odpravil pogrebne...
• Vsem enako Še je pravica na svetu, je danes zavzdihnil eden od staršev, ki ima otroka na Osnovni šoli Alojzija Šuštarja. Gre za reakcijo ob odločitvi Ustavnega...
• Referendum, ki ga ni bilo II. Da so ljudje ob medijskem poročanju ob referendumu na Hrvaškem zbegani, je jasno, saj mediji govorijo eno, ljudje iz svoje izkušnje doživljajo drugo, svet okoli...