Se spomnite Marije Antoinette, ki je izjavila, da če ljudje nimajo kruha,naj jedo potico?! In je čisto resno mislila.

Gospe in gospodje, ki jih je razkril Supervizor in pravijo, da so dodatno delo opravljali po koncu rednega delovnega časa, najverjetneje lažejo. Dan ima preprosto premalo ur, človek pa nikakor ni sposoben toliko časa dobro delati. Te gospe in ti gospodje trdijo, da so si denar pošteno zaslužili, da je denar za njihovo opravljeno delo pridobljen na trgu, ipd. Lepo vas prosim! Kar nekaj stvari ne gre skupaj. Prvič, tako dolgo »intelektualno naprezanje« bi človeka izčrpalo do onemoglosti, oni pa niso videti nič kaj iztrošeni. Drugič, dopustimo možnost, da je dodatno delo gospa ali gospod opravil v svojem posebej plačanem času, a ob tem takoj pomislimo, da v rednem delovnem času ni dobro delal, ker se je »šparal«. Tretjič, to dodatno delo je pravzaprav opravil med delovnim časom, za katerega je že bil plačan.

Gospe in gospodje, vam, ki si dejansko lahko privoščite potico, moram povedati, da v javni upravi (v katero spada tudi izobraževanje in zdravstvo) že leta ni dovoljeno izplačevanje delovne uspešnosti, povečanega obsega dela, nadur, da ni napredovanj, da se seminarje in tečaje lahko izvaja le brezplačno.

Nadaljujem. Svetovali ste in bili za to plačani. Komu pa ste svetovali in kaj? Univerze dejansko del svojega poslanstva namenijo svetovanju in razvoju. Lepo. A rada bi videla, katerim podjetjem ste svetovali in kaj ste jim svetovali. Kakšen je učinek tega svetovanja? Kaj imajo od tega svetovanja delavci, ki so pravzaprav tudi soudeleženi v plačilu tega svetovanja? Kako se to sedaj odraža v družbi? Pa da ni slučajno to podjetje dobilo državno finančno pomoč – ali to ni državni denar?

Gospe in gospodje – izgubili ste stik z realnostjo. Živite v svetu, kjer je vse dovoljeno, kjer je vse zakonito in kjer vaša morala in vaša etika nimata dosti skupnega s pravimi vrednotami. Imate denar, ki pravzaprav ni vaš, z njim si kupujete položaje v politiki in gospodarstvu, za ljudi pa vam je figo mar! Če bi resnično želeli ljudem dobro, se ne bi nikoli cenili tako visoko in ne bi nikoli prejeli takih vsot denarja. To je nemoralno! In sedaj, boste vrnili ta denar?

Pa še to – ali so tiste upokojene gospe in tisti upokojeni gospodje, ki so z dodatnim delom toliko zaslužili, v tem času prejemali pokojnino, ali so jo morali vrniti, tako kot ostala »upokojenska raja«?!

Ko se človek odmika od temelja, ko nič več ne zida hiše na skali, se mu vedno zgodi, da se njegovo delo poruši. Ne more biti drugače. Samo tisti, ki trdno stoji, z obema nogama na tleh, ki se vsak dan znova ponižno zave svoje majhnosti, lahko realno vidi svet. Videti svet skozi oči človeka pomeni biti s človekom, družiti se z njim, z njim deliti vsakdanjik. Samo če živiš s človekom, lahko veš, koliko stane kruh, koliko šolska malica, koliko električna energija. Samo tako razumeš, koliko denarja potrebuje družina. Za vsak dan, za normalen dan, ne za smučanje in ne za izlete s čolni po Jadranskem morju. In tako tudi veš, koliko časa si še sposoben dobro delati, kdaj pa je kljub vsem tvojim sposobnostim nemogoče dobro opraviti delo. Ja, kruh ali potica…

Sedaj se tudi sama sprašujem, koliko je še vzporednih svetov v naši družbi!

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.

Sorodni Prispevki:

• Konec sveta ali zdrave pameti? Bolj ko se bliža 21. december, ko naj bi se zgodila t. i. vseslovenska vstaja, bolj se množijo bizarne domislice, ki naj bi predstavljale neke...
• Mrtev trg dela, umirajoča država Že nekaj let je več kot očitno, da slovensko poslovno okolje ni več doraslo duhu časa in preprosto povedano več ne omogoča dolgoročnega preživetja v...
• Dom in svet Nekje v ozadju glasnega brbotanja ob šokantnem odpoklicu (pardon, odstopu) obeh nadpastirjev Cerkve na Slovenskem se je ponovno odvijala drama zapletenega odnosa slovenskega sveta do...
• Vzgajati v spreminjajočih se časih Živimo v času hitrih menjav. Razvoj tehnike in informatike je prestavil v zadnjih štiridesetih letih človeštvo v povsem nove okvirje časa in prostora. Ritem življenja...