S papežem Frančiškom je zavel nov veter v Katoliški cerkvi, kar je opazil tako rekoč ves svet. Papež je začel presojati znamenja časov, ki bi morala prvenstveno zaposlovati Cerkev. Njegova ciljna populacija so predvsem trpeči ljudje in ranjene družine, kar ponazarja tudi sinoda o družini, ki se je začela lani oktobra z izrednim zasedanjem in se nadaljuje z vmesnimi poročili in letošnjo redno sinodo v oktobru, pri čemer je sinodalna debata med t.i. progresivno in konservativno linijo episkopata dvignila precej prahu zaradi predlogov o spremembi zakramentalne prakse, ki zadeva ločene in podobne skupine, o čemer je bilo izčrpno pisano tudi na Časnikovih straneh.
Sedanji papež ne govori toliko o viziji Cerkve, ampak se neposredno obrača na laike – verno ljudstvo. Tudi letošnje pastirsko pismo slovenskih škofov za postni čas je namenjeno vlogi laikov v Cerkvi. V njem lahko preberemo, da je prvenstvena karizma in služba škofov ter duhovnikov, po čemer se tudi bistveno razlikujejo od laikov, podeljevanje zakramentov. Zakramenti pri opredeljevanju poslanstva laikov v pismu niso omenjeni, vendar je nedvomno pravi smisel vere in najpomembnejša potreba laika, da prejema svete zakramente.
Zakramenti so namreč orodje Svetega Duha, njegova moč pa vernike duhovno, čustveno in organsko prenavlja ter krepi, in sicer s posvečenjem njihovih teles. Sveto obhajilo, prejemanje Kristusovega telesa, je zakrament, ki je po svojem pomenu najbolj praktičen in uporaben, saj se dnevno daje pri sveti maši. Morda je drzna misel, da so največje sirote sodobnega časa otroci brez staršev, ker so se ti ločili ali pa so jih zapustili. Smela je tudi misel, da so največji sodobni mučenci ločeni, povrhu še samohranilci, ki so jih zavrgli in zapustili njihovi zakonski partnerji, misleč da bodo tokrat našli svojo sanjsko princeso ali princa. Ali se ni Kristus še posebej zaradi teh učlovečil v telesu človeške matere?
Cerkev vsekakor še vedno potrebuje pastoralni pristop »od zgoraj navzdol«, vendar je čas, kar je nakazal že papež, da se celostno (znanstveno) in občutljivo pristopi k odnosom in naravi človeka »od spodaj navzgor«. Svarjenje z družinskimi in demografskimi statistikami ter tradicionalnimi vrednotami ne bo samo po sebi preobrnilo trendov. Koliko žensk »mora« tolerirati in trpeti nasilje in druge zasvojenosti v imenu družinskih vrednot, dokler se ne rešijo najhujših križev s končnim odhodom? Koliko zakonov je pravzaprav ničnih (neveljavnih) zaradi prikrivanja in nezrelosti oz. nepripravljenosti za rast v odnosu? Včasih so se ljudje pogosteje na hitro poročili, ker je bila to navada ali zaradi sosedov v vasi. Zaljubljenost in poroka sta obetala »obljubljeno deželo«, vendar se je po romantičnem viharju prebudila vsa nepredelana dediščina iz primarnih družin, saj je zaljubljenost trik narave, ki šele zahteva zavestno odločitev za razrešitev starih bolečih izkustev in graditev novega odnosa, torej ljubezen.
Na koncu tunela je videti luč, čustvena inteligenca napreduje z vsako generacijo in bodoči zakonci dvigujejo svoje standarde, preden se podajo v neznano. Tudi Cerkev vse bolj prisluhne ljudem in sledi razvoju. Spoštovanje človeškega telesa v vseh sferah, preseganje zastarelih družinskih mitov in prizadevanje za vzgojo in odnose brez nasilja so lahko pravi koraki za bolj sveto Cerkev in razumevanje stiskanih ter trpečih. Včasih je Cerkev brez posebne preventive spodbujala zakonsko zvezo, danes pa lahko pari raziskujejo na krajih, kot je Frančiškanski družinski inštitut, svet partnerskih odnosov, ki je poln privlačnosti in svetosti, a tudi neželenih presenečenj. Kaj drugega bi lahko zato Cerkev danes ponudila vse večji množici teh, ki so po krivici ostali sami v zakonskem »dvosedu«, kot na široko odprla svoja vrata? Še vedno namreč velja Jezusovo povabilo k zakramentom, še posebej k evharistiji, kjer se daje neposredno Jezus sam: »Vzemite, to je moje telo« (Mr 14,22).
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
Sorodni Prispevki:
- O Bog, ta zakon!* Na izredni sinodi v Rimu goreče razpravljajo o ločitvi zakona, spolni morali in homoseksualnih partnerstvih. Gre za zaostren konflikt o razlagi svetega pisma. Papež Frančišek...
- Ob sinodi o družini Od 5. do 19. oktobra je v Vatikanu sinoda o družini Razpravlja se o pastoralnih izzivih in evangelizaciji družine. Priprave na to sinodo z razliko...
- O neki neuspeli oktobrski revoluciji Glede na to, da sem zaznal določeno zanimanje pri bralstvu Časnika za temo nedavne sinode v Rimu, sem se odločil spregovoriti še par besed o...
- Ali imam pravico? Čeprav sem duhovnik, nimam nobene neposredne institucionalne odgovornosti za sprejemanje uradnega cerkvenega stališča o zakonu in družini. To mi daje svobodo, da brez zadržkov povem,...
