Pri Celjski Mohorjevi družbi in Inštitutu Karantanija je v teh dneh izšla obsežna publikacija Družbeni nauk Cerkve in tržno gospodarstvo. Namen dela Philipa Bootha in sodelavcev je predvsem katoliškim laikom posredovati razlage in dokaze iz ekonomske teorije ter političnih vprašanj. Knjigi je dodan slovenski del, katerega urednik je Lovro Šturm, v katerem Roman Globokar, Andrej Naglič in Gregor Celestina obravnavajo poslanstvo in realnost katoliškega šolstva pri nas. Prispevek Ivana Štuheca povzema prevzem družbenega nauka Cerkve na Slovenskem v 20. stoletju. Poglavja v knjigi govorijo npr. o pravični plači, obdavčitvi, potrošniški kulturi, podjetništvu in skupnem dobrem.
Lovro Šturm predstavitev knjige prične s poudarkom, da Družbeni nauk Cerkve in tržno gospodarstvo ne govori o tem, da bi morala Cerkev tržno gospodariti, marveč o spoznanjih, da je Cerkev tista, ki je z oznanjanjem svobode omogočila tudi svoboden razcvet tržnega gospodarstva in evropske civilizacije. Delo po njegovih besedah temelji na analizi papeških enciklik o družbenem nauku Cerkve, ki zagovarja svobodo tržnega gospodarstva s socialno noto in hkrati obsoja njegove deviacije.
Ivan Štuhec v knjigi predstavlja razvoj družbenega nauka v Cerkvi na Slovenskem v 20. stoletju, ki je šel od pretiranega dogmatizma, predvsem v obdobju med obema vojnama, do izgube javne zavesti o nauku po vojni (konec 80-ih let se na Teološki fakulteti predmeta še vedno ni poučevalo). Štuhec izpostavi predvsem okrožnico papeža Janeza Pavla II. Centesimus annus (Ob stoletnici), ki je leta 1991, na prelomu iz komunizma v kapitalizem, »lekarniško« natančno diagnosticiral kapitalizem. Papež v okrožnici poudarja predvsem vidika podjetništva in svobode v kapitalizmu, svari pa pred pomanjkanjem etične drže in ideologizacijo. Če bi te diagnoze upoštevali, po njegovem mnenju danes ne bi prišli v situacijo, ko je kapitalizem prava zmerljivka, kar je zanj nesprejemljivo.
V državah, kjer je bil družbeni nauk Cerkve bolj odmeven, npr. v Nemčiji in Avstriji, Štuhec opaža bolj ustrezno razmerje med delom in kapitalom. Pri nas je ta odnos porušen, iz razloga ponavljajočih se revolucij, demokratičnega socializma in sindikalistov, ki niso glasno nasprotovali nastajanju tajkunov Pomembno je imeti pred očmi odnos med delom in kapitalom, brez katerega ni razvoja, gospodarstva in vlogo države, ki naj skrbi predvsem za pravni okvir in bo ta odnos spodbujal ter omejeval ekscese.
Lovro Šturm je še poudaril, da Slovenija ni v kapitalizmu, ker je pravi kapitalizem zasnovan kot svobodno, etično, tržno gospodarstvo. V Sloveniji pa je po njegovi oceni 15 odstotkov podjetnikov, ki ustvarjajo novo vrednost, skrbijo za izvoz in Slovenijo ohranjajo v zasilni kondiciji in rešujejo pred kolapsom. Preostalo je nadaljevanje monopolnih struktur, nad katerimi je v preteklosti bdela partija kar opiše Milovan Đilas v knjigi Novi razred) in nato njeni nasledniki. Dokler ne bo sprememb na tem področju, ne bomo v tržnem gospodarstvu. Potrebno bi bilo vzpostaviti pravne okvire, kar bi bilo enostavno, če bi jih izenačili s pravnimi okviri npr. Avstrije ali Bavarske. Ureditev, ki onemogoča konkurenco, po besedah Šturma nima prihodnosti.
Pripis uredništva: Knjigo Družbeni nauk Cerkve in tržno gospodarstvo lahko (brez stroškov poštnine) naročite na povezavi.
