Slovenska družba je res nenavadna. Predvsem zato, ker se ponavadi (vsaj po medijih) največkrat govori ne o drugo-, pač pa o petorazrednih temah, medtem ko najbolj usodne dogodke pometamo pod preprogo. Na primer: pred kratkim je iz evropskih sodnih dvoran prišla odločitev, ki je dokončno potrdila to, kar smo vedeli že ves čas – da bomo morali slovenski davkoplačevalci seči v žep tudi za ogoljufane hrvaške in bosanske varčevalce nekdanje Ljubljanske banke (njena pravna naslednica je Nova Ljubljanska banka). Ta znesek seveda ni prištet k približno 400 milijonov evrov dodatka k proračunski luknji, ki jo bo moral krpati zmagovalec volitev brez programa. In če bo slednji v svojo vladno ekipo vključil dosedanjo premierko, za katero se govori, da bo postala ministrica za finance v novi vladi (in se je celo pohvalila, da je vodenje vlade prevzela v zelo slabem stanju, končala pa v zelo dobrem), bo to zagotovo zelo grenak in drag “štos stoletja”.

Foto: Flickr.

Peinkiherjevih pet minut slave

A glej ga zlomka – javne razprave o odločitvi evropskih sodnikov glede varčevalcev LB so hitro potihnile. Morda tudi zato, ker v Sloveniji velja pravilo, da se o odločitvah sodišč ne dvomi in ne postavlja pod vprašaj (no, vsaj za tisto sodbo v zadevi Patria to velja, zato naj bi tisti, ki se zbirajo pred sodiščem, rušili pravosodje in temelje pravne države, kakor meni dr. Ljubo Bavcon s somišljeniki). O posledicah te odločitve pa seveda komaj kakšna vrstica. Nič hudega, kajti bralci slovenskega časopisja imamo na voljo bolj zanimive teme. Denimo nedavno objavljeni razvpiti intervju z nekdanjim obveščevalcem Antonom Peinkiherjem, za katerega slovenska javnost praktično ni vedela, dokler pred nekaj meseci ni izšel ponatis Janševe knjige Okopi, kjer je dodan tudi opis Peinkiherjeve vloge pri sodelovanju z nekdanjim obveščevalcem iz JLA Radenkom Radojčićem. Sedaj, ko je Janez Janša že mesec dni v zaporu in ko so volitve že mimo, pa je tudi nekdanji obveščevalec z obrambnega ministrstva, ki ne skriva svoje lojalnosti Milanu Kučanu, dobil svojih pet minut slave. In “razkril”, da je bil pravzaprav Janša tisti, ki je leta 1990 razoroževal Teritorialno obrambo (in ne Milan Kučan), med vojno za Slovenijo leta 1991 pa celo sabotiral vrhovno poveljstvo TO, namreč Predsedstvo RS. Te trditve, ki na prvi pogled delujejo zelo “prepričljivo”, torej vso dosedanjo poznano zgodovino osamosvajanja postavljajo na glavo. In zanikajo veljavnost vseh dokumentov, ki so bili objavljena tudi v knjigah, kot denimo “Bela knjiga slovenske osamosvojitve”. Ergo: postkomunistični nomenklaturi ni dovolj samo to, da je pospravila Janšo v zapor, pač pa sedaj skuša v temeljih spremeniti celotno zgodbo o osamosvojitvi Slovenije, ki naj bi bila zgolj stopnička v razvoju revolucionarnih izročil. Pri tem so mnogi pripravljeni brez zadržka verjeti tovrstni perfidni propagandi, medtem ko je Peinkiher dobil tudi nekaj zadoščenja z maščevanjem Janši, ker je slednji javno razkril njegovo ne preveč častno nalogo leta 1994 pri aferi Depala vas.

beri dalje ...