Ob stoti obletnici začetka prve svetovne vojne

V Evropi, pa tudi drugod po svetu, so se prejšnji mesec ob koncertu Dunajskih filharmonikov v Sarajevu že spomnili pomembne obletnice, ki je zaznamovala usodo človeštva v 20. stoletju, v marsičem pa vse do današnjih dni. Atentat na avstro-ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda, 28. junija 1914, je sprožil neustavljiv val smrti. Natanko čez mesec dni, 28. julija 1914, je Avstro-Ogrska napovedala vojno Srbiji. S tem se je v Evropi sprožil sistem zavezništev, ko so v vojno vstopile tudi zaveznice posameznih držav, kar je povzročilo spopad svetovnih razsežnosti, saj so bile ob evropskih državah vpletene tudi njihove kolonije v Afriki in Aziji.

To je bila prva sodobna vojna; v njej so bila uporabljena najsodobnejša sredstva za uničevanje nasprotnikov, tudi strupeni plini in najtežje orožje. Zgodovinarji so ugotovili, da je bilo dotlej približno devetsto velikih vojn v zgodovini naše civilizacije. V prvi svetovni vojni je bilo ubitih sedemkrat več ljudi kakor v vseh prejšnjih. Štiri krvava leta so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov ter civilistov. Zgodovinarji pravijo, da je v tej vojni zaradi načina bojevanja prevladovala le ena strategija – strategija izčrpavanja. Zmagovalec je bil tisti, ki je bil sposoben v čim krajšem času izdelati več orožja in je v bitkah žrtvoval več življenj kot nasprotnik. In ta prva je bila šele uvod v stotine vojn in spopadov, ki so sledili.

Ameriški politični analitik Zbignew Brzezinski je že pred več kot desetletjem zapisal, da je bilo 20. stoletje stoletje »mega« umiranja in organizirane blaznosti. Med prvo svetovno vojno je umrlo 13 milijonov civilistov, med drugo 20 milijonov, poskus izgradnje totalitarnih sistemov (fašizma, nacizma, komunizma) je ob 87 milijonih žrtev vojn zahteval še dodatnih 80 milijonov žrtev. Desetinam milijonov pobitih v dvajsetem stoletju se danes, ko smo komaj v drugem desetletju 21. stoletja in bi pričakovali, da je človeštvo po vseh bridkih izkušnjah srečala pamet, pridružujejo nove žrtve. Ko se oziramo v Irak, Sirijo, Afganistan, Sudan in Darfur, Ukrajino, Gazo …, se žrtvam preteklosti pridružujejo nove brezštevilne množice ustrahovanih, psihološko izčrpanih, preseljenih, izkoreninjenih, obubožanih, osirotelih in ovdovelih. To je davek norosti človeštva.

beri dalje ...