Kot poglavitno presenečenje parlamentarnih volitev lahko označimo rezultat združene levice. Novo ustanovljena stranka, katero sestavljajo Iniciativa za demokratični socializem, gibanje za trajnostni razvoj Slovenije ter Demokratična stranka dela je dosegla kar 5,97 %. Rezultat sam po sebi me sicer ne bi spodbudil k pisanju prispevka. Konec koncev ima tudi Nemčija svoj ekvivalent v Die Linke pa le te nimajo omembe vrednega vpliva. Vendar takšen rezultat volitev, nemalo ljudi kateri še vedno v (marksističnem) socializmu vidijo rešitev in žalujejo za ”dobrimi starimi časi” ter medijska podpora Združeni levici pa skupaj dajo dovolj velik razlog za pisanje prispevka.
Foto: Flickr.
Eliminacionizem in edenizem
Problematika marksizma kot nekakšne nove politične religije se zelo hitro razkrije. Dovolj je pogled na osnovno tezo o razrednem boju kot pogonu zgodovine, kateri se bo končal z zmago proletariata in stvarjenjem brezrazredne družbe, ki nam bo prinesla tuzemsko odrešitev in konec zgodovine. Takšna sekularizacija krščanskega dojemanja časa, ki teče od stvarjenja do sodnega dne, daje ideologiji civilni pridih. Omenjena značilnost pa dobi še toliko večjo problematičnost, ko se poveže s konceptom razrednega boja. Končni rezultat takšne zamisli pa je odstranitev sovražnika, torej določenih slojev, bodisi politično ali pa celo fizično. To pa pokaže na zanimivo primerjavo z nacional-socializmom. Namreč na poti nam stoji sovražnik, katerega odstranitev nam bo prinesla popolno družbo. Ali bo to tisočletni rajh ali pa brezrazredna družba, je odvisno skoraj zgolj od tega ali je sovražnik rasno ali družbeno (stanovsko) pogojen. Kakor koli pa že sovražnika definiramo je ta obsojen na izginotje v kolesju zgodovine, ker ni sposoben iti naprej in tako kljubuje silam napredka in razvoja. Ravno v tem duhu moramo namreč gledati na Marxove napovedi o izginotju mnogih manjših evropskih narodov, med katere smo bili uvrščeni tudi Slovenci. Preden pa me kdo obtoži, da enačim marksizem z nacizmom pa moram poudariti, da je Marx sicer še vedno zasidran v ”krščansko-humanistični” tradiciji s svojim prizadevanjem za malega človeka, delavca, bratstvo itd. Problematične so pa njegove metode in napačni sklepi o človeški naravi, kateri so po mnenju Leszeka Kolakowskega pripeljali do stalinizma, kateri tako ni bil izkrivljenje, temveč logičen zaključek marksistične misli.
beri dalje ...
