Slovenija je politični shizofrenik. Pred dobrim mesecem smo na evropskih volitvah volili desno, na državnozborskih pa levo. Takšni smo že dolgo, navzven eno, navznoter drugo. Mar sploh vemo, kaj bi radi in kam bi radi šli? Očitno nam je ta čas bližja putinizacija kakor evropeizacija. V kateri evropski politični blok bo vstopila stranka Mira Cerarja? Verjetno ta hip še sami ne vedo. Tudi to bo odvisno od pragmatizma ali potrošniškega »a la carte« (meni). Lahko imajo prav tisti, ki pravijo, da volilno telo ne mara polarizacije in ideoloških tem. Hitro bomo videli, kako bomo brez njih potem, ko smo dobili nove čiste komuniste v parlament. Če si kdo misli, da se je mogoče izogniti temam, ali smo za restavracijo socializma ali smo za osamosvojitveno odločitev za demokracijo, tržno gospodarstvo s socialnim korektivom, se moti.
Ob tem vprašanju gre za konceptualne odločitve, ki se vedno znova pojavljajo v dilemah: ali več zasebnega ali več javnega, ali več ekonomije ali več socialnih transferjev, ali več podjetništva ali več državnih molznih krav, ali več prikrite šolske ideologije permisivnega liberalizma ali jasnega razlikovanja med pedagoškimi koncepti, ali več subvencionirane kot ustvarjalne kulture, ali več zasebnega zdravstva kot javnega, ki ga izkoriščajo skriti lobiji, ali več proevropske politike ali več Erjavčevega koketiranja z Rusijo. Te in druge konceptualne dileme bodo tudi Mira Cerarja potisnile v en ali drugi ideološki blok, pa naj deluje še tako prijazno, spravljivo in mehko. Državo je dobil v katastrofalnem stanju in to stanje so mu pripravili tisti, ki jih bo verjetno imel v koaliciji, Pahor-Lukšičev SD in Janković-Bratuškova PS, z vsemi novimi variacijami.
beri dalje ..
