Za vzrok največjega neuspeha pomladnih strank v zgodovini samostojne Slovenije lahko iz doslej prebranega (Zenel/Valicon, Lisjak, Vasle, Brščič, Turk, ipd. ipd.) razberemo naslednje teorije:

1. Sploh ne gre za neuspeh. Stara levica je dobila še manj kot stara desnica.
2. Krivi so drugi. Predvsem sodišče in tožilstvo, ki sta z zaprtjem vodje najmočnejše opozicijske stranke glavnega konkurenta izločila iz boja, ter “mediji F571″, “murglje”, “F21″, “komiji in Hanzi TV2, ki so volivce prepričali, da je novo vedno boljše.
3. Krivo je to, da nastop pomladnih strank ni bil enoten in pod vodstvom vodilne pomladne stranke SDS. Vsaka posebej in vsi skupaj bi dobili več, če bi nastopili strumno in enotno s svojim največjim, najbolj brezkompromisnim skupnim imenovalcem. Dokaz za to je, da je SDS vendarle bistveno uspešnejša od NSi in SLS. To zadnje tudi dokazuje, da famozni sredinski volivec ne obstaja.
4. Krivo je to, da je leta 2004 vodilna pomladna stranka v desetih letih vase posrkala obe ostali, kar niti ne bi bilo hudo, če ne bi posrkanega oddaljila od sredine in do sredine celo vzpostavila globok jarek. NSi je uspel premik iz desne na levo stran SDS in je preživela. SLS je bila žrtev Židanove kmetskosti, Bogovičeve evropskosti in kmečkega ziheraštva.
5. Pomlad/kontinuiteta je tranzicijska kategorija razvrščanja strank, ki je stara skoraj četrt stoletja. Cerar osebno v tej geometriji ne spada nikamor, programsko tudi ni pokazal dosti kart, zato o premiku volilnega telesa ne moremo govoriti.

Več lahko preberete na blogu Čas-opis.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete lahko njegov obstoj podprete z donacijo.