Dramatični zaključek procesa Patria in nastop zaporne kazni za Janeza Janšo ima pomembne implikacije za prihodnost slovenske desne sredine. Dejstvo, da je Janša v zaporu, je slaba novica za celotno desnico.
V vsaki državi, ki želi biti demokratična, je sodni postopek ali celo zaporna kazen za vidnega predstavnika opozicije in državnika deležna posebne pozornosti in skrbi; ne zaradi privilegijev politikov, temveč zaradi skrbi sodstva, da ohrani lastno verodostojnost. Če sodba ni, kot je rekel ustavno sodnik dr. Petrič »vodotesna«, potem bo sodstvo videti pristransko.
Nastop zaporne kazni enega od voditeljev opozicije le nekaj tednov pred državnozborskimi volitvami pa je sploh pretres in nikakor ne more pomeniti “business as usual”. Volilna kampanja poteka v nenormalnem ozračju in do tega nenormalnega ozračja se je potrebno opredeliti, sicer desnica ne bo znala realistično voditi volilne kampanje in ne bo zaznala utripa najbolj zvestega volilnega telesa.
Zagotovo se ni potrebno izrekati o krivdi ali nedolžnosti Janeza Janše. Toda to, da je sodba neprepričljiva, so menili ne le trije ustavni sodniki, Matevž Krivic, Komisija za pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci, Drago Jančar idr., temveč je o potrebi po “prepričljivi razlagi” sodbe na proslavi on dnevu državnosti govoril celo predsednik Republike sam. Poleg poziva Vrhovnemu sodišču, da zadevo prednostno obravnava, bi bil na mestu tudi razmislek o pozivu predsedniku Republike, da razmisli o možnosti pomilostitve Janeza Janše (o čemer je v teh dneh v Pravni praksi razmišljal dr. Janez Pogorelec), kar bi lahko pomagalo zmanjšati nenormalnosti te volilne kampanje.
Je v Sloveniji sploh mogoče pošteno soditi Janezu Janši?
Nenormalnost sedanjega stanja ni le v tem, da je prvak opozicije in eden od očetov države moral v zapor, ampak da se je to zgodilo v, milo rečeno, dvomljivih okoliščinah. Te dvomljive okoliščine, ki se jim z drugo besedo reče skoraj popolna izguba verodostojnosti pravosodja terjajo, da volilni shodi, soočenja in ostala folklora volilne kampanje preprosto ne morejo mimo Janeza Janše v zaporu. Kajti tisto, kar nas lahko najbolj skrbi je misel, da v Sloveniji najverjetneje ni mogoče pošteno soditi nekomu, kot je Janez Janša – to je skrajno slabo ne le za Janšo, ampak za vse nas. Pravosodje je namreč demokratične spremembe prestalo skoraj nedotaknjeno – ne samo v smislu nedopustnih posegov v to, kar mora biti njena neodvisnost, ampak tudi v smislu skoraj popolne odsotnosti soočenja z nič kaj lepo preteklostjo pravosodja v prejšnjem režimu.
Tu gre za več kot le za Janeza Janšo. SDS se včasih spogleduje s populizmom, a njen slogan ‘Danes Janša, jutri ti’ ni poceni zastraševanje. Zato dogajanje potrjuje prepričanje, da je na volitvah potrebno dati priložnost tistim strankam, ki bodo pripravljene razmisliti o reformi slovenskega pravosodja v skladu s standardi Evropske unije in Sveta Evrope.
Nujnost reforme pravosodja v evropskem kontekstu
Takšna reforma bi morala razmisliti o vrsti ukrepov kot so: časovno omejen mandat sodnikov, neposredne volitve sodnikov, sojenje s civilno poroto po anglo-saksonskem zgledu in morda tudi “uvoz” tujih sodnikov. Vse tri slovenske članice iz Evropske ljudske stranke pa bi morale glasno in sistematično podpreti že vsaj dve leti staro pobudo več držav članic za vzpostavitev rednega mehanizma pregleda stanja pravne države v državah članicah EU, ki bi lahko bil eden redkih zunanjih vzvodov, ki ga ima Slovenija na voljo. Prizadevanja glede tega bodo veliko učinkovitejša kot – pogosto vprašljiva – SDS-ova taktika kritike stanja pravne države pri nas v tujini. To »tožarjenje« je skoraj vedno deležno odklanjanja doma in redko sprejeto v tujini, kjer težko naredijo kaj drugega kakor skomignejo z rameni. Članstvo države v EU je namreč vsaj na papirju certifikat tudi za njen pravosodni sistem, spoštovanje pravne države, demokracije in človekovih pravic pa tako temeljne kategorije, da ne Evropski svet ne Komisija nimata instrumentov za poseg v politiko držav na tem področju; omenjena pobuda za poseben mehanizem poskuša biti prvi tak instrument. Premišljena, a takojšnja in globoka reforma pravosodja je nujna, če naj se Slovenija, ob kritičnem ekonomskem položaju, ne pogrezne na rob EU, na Balkan, in izgubi vse svoje dostojanstvo države.
beri dalje ...