Pričevalec Javornik sprašuje Franto, kaj ve o umoru družine Jakopin
Janez Jakopin je pokazal hišo, kjer je bila pomorjena Jakopinova družina. Sprašuje, kaj o tem ve častni meščan Ljubljane Franc Sever Franta, ki je bil takrat partizanil v bližnji okolici.
Spletni Časnik

Sreda, 6. november 2019 ob 06:22

Odpri galerijo

Janez in Jožefa Javornik iz Grosuplja

Pretresljivo pričevanje Janeza in Jožefe Javornik iz Grosuplja (TUKAJ) nam ponuja vpogled v medvojno in povojno dogajanje v okolici gradu Boštanj, kjer je bil Janezov oče sprva uslužbenec. Njegova mama Jožefa pa je doma iz Stranske vasi pri Ivančni Gorici, njen oče, ki je bil dolga leta v ruskem ujetništvu v Sibiriji je kmalu umrl.  Janezov oče se je navduševal za komunizem, češ da prinaša svobodo in blagostanje, a je bil po vojni razočaran in je tistim, ki so ga zapeljali, očital, da so mu lagali.

Kaj Franta, ki je bil takrat partizan v bližnji okolici, ve o umoru družine Jakopin

Po okupaciji aprila 1941 je zavladalo zatišje, italijanski vojaki do ljudi niso bili nasilni. Vse se je spremenilo po pojavi partizanov, ki so pričeli z okrutnimi umori domačinov. Njihove prve tarče so bili primorski emigranti, ki so bivali v okolici. Tako so umorili Debernardija, Janez pa ima še živo v spominu, ko so aprila 1942 pomorili celotno Jakopinovo družino: očeta, mamo in štiri otroke. Najmlajši Štefan je imel komaj 6 let. Sam je videl, kako je kri iz hiše tekla na cesto, kar ga je zaznamovalo za celo življenje.

Takrat je bila v okolici Grosuplja v dveh skupinah le peščica partizanov. Med njimi je bil tudi domačin Franc Sever – Franta, ki ga Janez v pričevanju sprašuje, kaj ve o tem pomoru? Ali je bil zraven, oz. če ni bil, kako je lahko bil v taki druščini, ki je to počela? Ubitih je bilo še več ljudi, med njimi mlado dekle, streljali pa so tudi na boštanjskega barona, ki je potem zapustil grad in se umaknil v Avstrijo.

Ob spopadu z Nemci na Ilovi gori so se partizani brezglavo razbežali

V gradu so si uredili postojanko vaški stražarji – legisti, ki so potem razbili eno od partizanskih skupin v okolici. Janezova družina je bila zaradi očetovega prepričanja tarča italijanskega preganjanja, očeta so zaprli na Rab, kjer je komaj preživel, preostala družina pa je bila internirana v Treviso. Ob razpadu Italije so partizani napadli boštanjsko postojanko in požgali grad. Janezov starejši brat France je šel v partizane, tam ga je najbolj zaznamovalo, ko je moral peljati na streljanje tri sošolce, ker jih je partizansko vodstvo obtožilo, da so dezertirali. Ob spopadu z Nemci na Ilovi gori je brat pribežal domov rekoč, da je vodstvo povsem razpadlo in da so se vsi brezglavo razbežali. Odšel je k domobrancem in je bil povojni ubit nekje v Tržiču.

Janez se spomni, kako so po vojni na morišče v Kočevski rog vozili vlaki, od 10 do 15 vagonov, polni domobranskih ujetnikov. Domači terenci so zakrivili tudi pomor skupine mladoletnih domobranskih ujetnikov, ki so bili izpuščeni domov. Jožefa se za čas med vojno spomni, da so se bali partizanov, ki so k njim hodili pogosto in zahtevali hrano. Po vojni pa je sledila obvezna oddaja.

Poti Janeza in Jožefe so se kasneje prekrižale, poročila sta se, oblikovala družino in si s pridnim delom omogočila dostojno življenje. Sedaj v zrelih letih  pogosteje razmišljate o travmatični preteklosti, ki je zaznamovala njune kraje in družine.

Ob koncu pričevanja se pričevalca sprehodita po dvorišču boštanjskega gradu, ki je žalostna ruševina in opomin na težke čase. Janez pa pokaže hišo, na mestu, kjer je bila pomorjena Jakopinova družina. Sprašuje, kaj o tem ve častni meščan Ljubljane Franc Sever Franta, ki je bil takrat partizan v bližnji okolici.

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 15. Nov 2019 at 06:52

0 ogledov

Košček za koščkom nam jemljejo identiteto, veselje do življenja in biti Slovenec
Borut Korun je spregovoril tudi o migracijah, s katerimi smo Evropejci soočeni v zadnjem obdobju. Po njegovem obstaja teorije, ki jih je težko dokazati, da gre za nek načrt, ki bo privedel do zamenjave prebivalstva, pomešanja evropskega prebivalstva z islamskim prebivalstvom iz Afrike in Azije, ki bi privedlo do neke Evrope, kjer bi bilo vse premešano, brez narodnostne identitete. The post Košček za koščkom nam jemljejo identiteto, veselje do življenja in biti Slovenec appeared first on Časnik.

Fri, 15. Nov 2019 at 06:14

0 ogledov

Množični ”turizem” in nasilje del vsakdana v mestu ob Rinži
Kočevski gozdovi pa morajo biti nekaj zelo posebnega. ''Turisti'' so namreč pripravljeni plačati ogromno ceno, da se, četudi prenatrpani in brez vsakega ugodja v kombiju, še vedno odločajo za to doživetje neokrnjene narave. Nekateri se odločajo celo za samostojen pohod – verjetno v upanju, da bi lahko videli medveda in volka v njunem naravnem okolju. The post Množični ”turizem” in nasilje del vsakdana v mestu ob Rinži appeared first on Časnik.

Thu, 14. Nov 2019 at 17:58

24 ogledov

Narava in pokrajina (foto): Magdalenska gora
Janez Mihovec – Magdalenska gora Nad Grosupljem in Šmarjem Sap je razgledni vrh Magdalenska gora. Na njej najdemo srednjeveško cerkvico. Vrh je nekakšna Šmarna gora za Grosupeljčane. Gora je nekaj posebnega. Pravzaprav zaradi tistega kar najdemo pod zemljo. Pred tremi tisočletji je bila eno izmed največjih železnodobnih naselbin v Sloveniji. Naseljeno skozi celotno tisočletje. Okoli […] The post Narava in pokrajina (foto): Magdalenska gora appeared first on Časnik.

Thu, 14. Nov 2019 at 06:12

5 ogledov

Brezplačne vožnje po železni cesti z Alenko Bratušek
Alenka Bratušek, s kako neambicioznim ciljem zganjate populizem in farbate volivce! Kar 90 minut, to je uro in pol, naj bi trajala bliskovita vožnja s potovalno hitrostjo okoli 100 km/uro med našima najpomembnejšima mestoma v 21. stoletju. Neverjetno! The post Brezplačne vožnje po železni cesti z Alenko Bratušek appeared first on Časnik.

Thu, 14. Nov 2019 at 06:05

5 ogledov

Helena Jaklitsch: Slovenci leta 1949 med Stalinom in Titom
Že v začetku leta 1949 se je po sovjetskem zgledu začela kolektivizacija kmetijstva, s čimer je Tito želel potrditi svojo zavezanost komunistični doktrini. The post Helena Jaklitsch: Slovenci leta 1949 med Stalinom in Titom appeared first on Časnik.

Wed, 13. Nov 2019 at 20:47

19 ogledov

Adria zdaj mrtvec, pred tem pa gospodarski zombi
Vstop Nemcev je samo podaljšal agonijo. A razumeti. moramo, da bi ob bolj učinkovitem državnem upravljanju Adria Airways ne bilo niti vstopa sklada, ki ima svoje lastnike v Nemčiji, uradni sedež pa v davčni oazi. Ob učinkovitejšem upravljanju bi podjetje lahko bilo še vedno državno, ali pa, zaradi regionalnega pomena, v lasti kakega strateškega tujega partnerja The post Adria zdaj mrtvec, pred tem pa gospodarski zombi appeared first on Časnik.
Teme
izpostavljeno - desno utrinki dneva dr. Jože Možina franc sever franta jožefa in janez javornik prič

Zadnji komentarji

APMMB2

2019-07-14 06:20:03


Janez Janša je še edini osamosvojitelj, ki je aktiven politik. Je še vedno trn v peti prisklednikom, ki kradejo slovensko osamosvojitev in slovensko državo. Bolj, ko se oddaljujejo od slavni dni osamosvojitve, bolj drzni so tatovi in danes so že skorajda v popolnosti okradli osamosvojitev. Danes že skorajda v celot velja, da so Slovenijo osamosvojili partizani, da so komunisti Slovenijo iz globikega fevdalizma izvlekli v rajsk socializem, ki je omogočal delavcem raj na zemlji. Na kratko so ta raj prekinili kruti in pohlepni kapitalisti in da ne bo pomote fašisti, ki jih vodi Janez Janša in je kriv, da Slovenija ni druga Švica. Če ne bi bilo Janše bi v Sloveniji vladala sloga, tako pa je on zdrahar, ki potvarja zgodovino. Marsikdo verjame, da so bili povojni boljševiki resnično šlampasti, ko niso do popolnsti zatrli belogardiste in katoliško cerkev, ki danes dela zdrahe in razdvaja narod. Prav Janša je potomec teh in resno se je potrebno vprašati, kako je mogoče, da so lahko ti ustvarlili potomstvo in dopustili takšnemu strašilu, kot je Janša da stopi v politiko in o groza pregrozna celo za krajši čas zvalada. Če sta dve katoliški osnovni šoli zelo veliki problem za Slovenijo, je Janez Janša največji problem. Dokler bo on v politiki, Slovenija ne bo zadihala s polnimi pljuči. Če ne bi bilo Janeza Janše, bi že davno povrnili socializem in samoupravljanje in ne bi bilo nobene dileme, ali javno zdravstvo, ali ne? Ne bi bilo dileme, ali javno šolstvo , ali ne? Ne bi razprodajali državnih bank! Ne bi razprodajali podjetij! Ne bi bilo revežev, ne revnih upokojencev. Ne bi bilo lačnih otrok. Tako pa same nevšečnosti . Nič svobode in nenehni strah pred fašizmom. Zakaj smo se sploh osamosvojili? Bratstva in enotnosti ni več. Pristali smo v morilskem NATO paktu in sedaj morajo naši strumni vojaki po svetu podpirati ameriški imperializem. Vse to nam je skuhal Janez Janša, namesto, da bi dopustil, da nam vlada Milan Kučan, ki nikoli ni bil za samostojno Slovenijo. V imenu nacionalnega interesa je ohranjal banke in gospodarstvo v slovenskih rokah, kjer so njegovi tovariši smelo upravljali z bankami, podjetji, gradbeništvom in omogočili javno šolstvo, javno zdravstvo in dajali upanje upokojencem da bodo imeli, ko ponovno zasedejo tovariši oblast 1000 € pokijnine. Hvalabogu je pogumni Marjan Šarec zbral vse pozitivne sile v Sloveniji, ustvaril trdno koalicijo, ki že kaže sadove. Ohranil bo javno zdravstvo, Tudi šolstvu se ni treba bati privatizacije. Povrnil bo banke narodu in pripeljal investitoreje, ki bodo reševali slovenska pogorišča. Tako se nam obeta razcvet Gorenja, ki ga bodo obnovili Kitajci in pregnali janšiste iz Velenja, da ne bodo nikoli več zgradili še kakšen TEŠ6. Ne, Titovo Velenje se ne da, če ravno se je ob njega naselil Janez Janša in z ukradenim denarjem za gotovino kupil hišo, kar še danes ne zna pojasniti tvarišu Mehu.
Gost

2019-07-13 01:19:32


dne 13. maja 1941 so trije tigrovci (Zelen, Kravanja in Majnik) v Češarkovi (Lovšinovi) koči na Mali gori pričakovali gospoda Antona Šmalca (1904–1972), uslužbenca ribniške hranilnice, da jim pomaga zamenjati 30 milijonov jug. dinarjev za italijanske lire; Ferdinand Kravanja ni naredil samomora, kakor se je do sedaj omenjalo, saj je celo (lažje) ranjen uspel zbežati iz koče in se z denarjem skriti v grmovju; Danilo Zelen, verjetno ranjen, je po odločnem odporu izvršil častni samomor (šele po predaji Majnika), da ne bi živ padel v italijanske roke; poleg Jožeta Zalarja (in kakšnega raubšica), je tako le še Anton Šmalc v Ribnici vedel za trenutno skrivališče treh tigrovcev; po izjavi Antona Majnika, tigrovca in partizana, ki jo je leta 1971 zapisal Jože Zalar, ribniški orožniki in karabinjerji niso iskali Danila Zelena, temveč samo Majnika! Doslej v nobenem zapisu okrog spopada tigrovcev na Mali gori ni bilo omenjeno, da je šlo, poleg oboroženega (strelskega) spopada, tudi za finančno transakcijo oz. zamenjavo velike vsote jug. dinarjev (30 milijonov dinarjev) v italijanske lire. Organizacija TIGR je gotovo imela, poleg arhive, tudi znatna finančna sredstva, vendar o tem ne vemo skoraj ničesar. Trditev, da se je prva oborožena akcija zgodila 13. maja 1941, ni resnična. Resnično je samo to, da je Danilo Zelen s samomorom končal svoje življenje, saj je do spopada na Mali gori prišlo, ker so Italijani iskali ORJUNA-ša Majnika, zraven pa sta se zaradi denarja znašla še Zelen in Kravanja... To povsem spremeni konotacijo dogodka samega in se nastavlja vprašanje, če se nemara TIGR poleg borbe proti fašizmu ni zavzemal tudi za kraljevino Jugoslavijo. Težko je seveda sedaj govoriti o tem, a če zgornje drži potem spopad na Mali gori ni spopad TIGRovcev proti fašizmu, ampak spopad karabinerjev z ORJUNA-šem in še dvemi TIGRovci,ki sta denar želela zamenjati...

Prijatelji

Bojan  AhlinRoža Karan (Astrologinja)Branko GaberAleš Čerin

NAJBOLJ OBISKANO

Pričevalec Javornik sprašuje Franto, kaj ve o umoru družine Jakopin