V sklopu socialnega tedna 2016, ob 25-letnici slovenske države, smo identificirali pet področij, na katerih Slovenija po našem prepričanju potrebuje spremembe tudi skozi prizadevanja civilne družbe. Ti izzivi so bili kariera oziroma delo, solidarnost, identiteta, zdravje in družina. Držimo se napovedi, da bomo teh pet izzivov obdelali kot nosilne teme petih zaporednih socialnih tednov. Po delu in solidarnosti je letos na vrsti identiteta. Celoten članek Janko Korošec: Če hočem iti v politiko, ne bom šel skozi socialni teden je dostopen na spletnem portalu Časnik.

Ko je prišel čas – osvoboditev izpod komunizma, smo že bili znani in krščanska Evropa nas je podprla. Vse druge politične naravnanosti, vključno socialne demokracije v sosednjih državah, so naši samostojnosti nasprotovale. Kdaj bodo ta zgodovinska dejstva dovolj razvidna in bodo v celoti razložena? Vsem tem dejavnostim lahko rečemo, da so bila tudi predpriprava na pravo osvoboditev. To se je dogajalo v času, ko so se v Novi reviji čudili, kako da se niso uresničile Kidričeve napovedi, da »čez dvajset let ne bo več ne vere, ne farjev«. S to kratko omembo vzporednih poti v smeri samostojnosti, želim poudariti, da so za dobro poznavanje zgodovine pomembni zapisi, spomini in dejstva, kakor nam jih predstavlja  Tomažič. Tudi kakšna podrobnost, kakor na primer delovanje in stališča dr. Lojzeta Marinčka, ki je zagovarjal trdnost združenih strank, to je DEMOSA, tako v slovenskem in posebno še v ljubljanskem merilu, kjer smo pod njegovim vodstvom sodelovanje vendar ohranili do konca mandata. To, kar imamo danes, ni normalno, saj smo, kakor da bi bili izključeni iz evropske civilizacije. Številne stranke, ki sproti nastajajo in propadajo, so brez pravih temeljev in ciljev. Brezglavo plešejo skupaj s številnimi volivci. Vse to spominja na politično in kulturno zmedo, ki jo je k nam prinesel in jo še vedno vzdržuje komunizem. Več lahko preberete v članku z naslovom Jože Strgar: Med nami je tlela in se ohranjala krščanska demokracija, ki ga je objavil Časnik.

Partner koalicije, stranka Levica, je sedaj pripravil zakonski predlog, ki naj bi ukinitev uresničil še letos. Koristi ukinitve, ki jih izpostavljajo predlagatelji, so, da bi najrevnejši z najnižjimi dohodki mesečno prihranili okrog 30 evrov in da bi približno 10 % zbranih premij dopolnilnega zavarovanja, ki jih sedaj zavarovalnice porabijo za svojo dejavnost in dobiček, lahko porabili za dodatno financiranje zdravstva. Kratkoročno bi delavec s povprečno plačo, ki sedaj plačuje dopolnilno zavarovanje, prihranil mesečno 20 evrov (pod pogojem, da delodajalci ne bodo prevalili povečanja njihovega prispevka v zmanjšanje ali začasno zamrznitev plač), dolgoročno pa se bo dostopnost do zdravstvenih storitev zmanjšala. Več o tem: Dostopnost zdravstvenih storitev bodo zmanjšali, stroške države pa povečali objavil Časnik.

Kardinal Raymond Burke in škof Athanasius Schneider pozivata katoličane, naj molijo in se postijo v bitki proti »resnim teološkim napakam in herezijam«, ki sta jih prepoznala v kontroverznem delovnem dokumentu bližajoče se Amazonske sinode. Ob prihajajoči amazonski sinodi se mi je zdelo primerno objaviti prevod članka iz spletne ameriške spletne strani LifeSiteNews o prihajajoči amazonski sinodi, ki ga je priskrbel Dejan Budja, ker lepo in strnjeno pokaže, kako se je zaostril ton cerkvenih dostojanstvenikov, ki so bili že do sedaj kritični do potez Frančiškovega pontifikata. Medtem, ko so se ob Amoris laetitia izražali dvomi (dubia) in pomisleki, se sedaj že enoznačno govori o »hereziji« in celo »apostaziji«.Problemi tega pontifikata postajajo, skratka, vse očitnejši, tako da jih ni mogoče več obravnavati v rokavicah. Tudi v slovenskem okviru zgleda, da se v naši cerkveni hierarhiji nekaj premika v tej smeri, glede na to, da bo vsak čas izšla številka revije Communio (naj poudarim, da v uredniškem odboru te revije najdemo tudi ime ljubljanskega nadškofa), ki vsebuje kritiki amazonske sinode izpod peres kard. Müllerja in Saraha kot menda edina dva prispevka o tej sinodi. Skratka, nekaj se premika v pravo smer, tudi pri nas. Pridružimo se torej roženvenskemu križarskemu pohodu, ki ga predlagata kard. Burke in mons. Schneider, da bi ti premiki obrodili dobre in trajne sadove. (Ivo Kerže) The post Lisa Bourne, LifeSiteNews : Kardinal Burke in škof Schneider napovedala križarski pohod molitve in posta appeared first on Časnik.

  Janez Mihovec – Viš Viš je najvišjih gora Julijcev. 2666 metrov višine ima in ga najdemo že na italijanski stani meje. Zapeljemo se torej mimo Rabeljske jezera in s hojo začnemo ob kamnitem križu ob cesti. Potem pa najprej na Viško planino, pa na zavetišče Corsi in nato po plezalni poti skozi naravni tunel […] The post Narava in pokrajina (foto): Viš appeared first on Časnik.

Zapeljemo se mimo Rabeljskega jezera in s hojo začnemo ob kamnitem križu ob cesti. Potem pa najprej na Viško planino, pa na zavetišče Corsi in nato po plezalni poti skozi naravni tunel na vrh. Naporno in dolgo. Izpije nam zadnje kaplje moči. The post Narava in pokrajina (foto): Viš appeared first on Časnik.