Zelo na kratko povedano se na Poljskem po novih volitvah v primerjavi z dosedanjim stanjem ni spremenilo tako rekoč nič. Vladajoča stranka Zakon in pravičnost (s poljsko kratico PiS) je prepričljivo zmagala in bo, če se povolilne napovedi bistveno ne motijo, obdržala absolutno večino v spodnjem (in zgornjem) domu parlamenta. Glavna opozicijska sila Državljanska koalicija […] The post Zmaga in odgovornost konservativcev appeared first on Časnik.

Ilegalne migracije ustaviti, ne pa jim pomagati do legalizacije. Nihče nima pravice »državi vsiljevati, kdo in koliko migrantov lahko pride vanjo. Če se na tej točki prelomimo, smo poraženi«. The post Evropa je na široko odprla vrata islamu in se mu podredila appeared first on Časnik.

Iz strmške zgodbe se lahko naučimo, da ni dovolj graditi »hiše«. Potrebno je graditi »dom« in »domovino«. Da hiša postane dom je potrebna družina, so potrebni ljudje, otroci ... Hiša postane dom, ko v njej zadiši po sveže pečenem kruhu, ko je med člani družine spoštovanje, dobrohotnost in ljubezen. The post Ob 76 – letnici strmške tragedije: Dražgoše so si opomogle, Strmec pa ne appeared first on Časnik.

Komisija Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč je predlagala izkop naminirane kamnine na posmrtne ostanke umorjenih v breznu pod Macesnovo gorico. Vlada RS je program sprejela. MGRT je izpeljalo javni razpis, na katerem je delo dobila Komunala Kočevje. Komunala Kočevje s podizvajalci je do sedaj pri pripravljalnih delih in iz jame same prestavili že okoli tisoč kubičnih metrov kamnine. Po ocenah je v jami sami še okoli dvesto do tristo kubičnih metrov materiala. Dr. Andrej Mihevc analizira starost smrek, za katere domnevamo, da so jih okoli brezna posadili potem, ko so verjetno pri drugem miniranju razstrelili celoten obod brezna. Ocenjuje se, da je bilo to veliko miniranje konec petdesetih ali v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Prosimo vse, ki bi karkoli vedeli o času in načinu miniranja, da nas obvestijo. Prav tako nas zanima, ali je minirala Jugoslovanska ljudska armada ali morda rudarji, gozdarji …? Glede na to, da smo  pri letošnjem izkopu predmetov umorjenih v breznu pri Debliških livadah nad njimi našli odpadke iz leta 1968, se sprašujemo tudi, kdo je dal ukaz, da se to brezno zasuje z odpadki. Jamo smo izbrali tudi zaradi opisov ljudi, ki naj bi bili v jamo vrženi, a so se iz nje rešili, pričevanj domačinov, sledov miniranja okrog vhoda v jamo in najdenih predmetov iz časa velikih pobojev. Vsaj enega od storilcev pozna Zdenko RoterZnana so imena nekaterih Slovencev, ki so sodelovali pri vojnem zločinu in tudi. Vsaj enega od storilcev pozna Zdenko Roter. S strani Zveze združenj borcev za vrednote NOB doslej nismo dobili dodatnih informacij o nekdanjih, morda pa nekaterih tudi še sedanjih članih organizacije, ki bi nam lahko več povedali o zločinu in njegovih žrtvah. Žal, saj bi bilo s to pomočjo iskanje posmrtnih ostankov lažje in bolj učinkovito. O številu žrtev v jami še ugibamo. Dejstvo, da je bilo v vrtači pred breznom, kjer so žrtve slačili, v dveh raziskavah najdenih več kot 60 kilogramov predmetov, govori o velikem dogodku. Med drugim je bilo najdenih 185 križcev, 146 svetinjic, številne pasne spone in drugi deli opreme. Po zbranih podatkih je bilo v Kočevski rog odpeljanih najmanj 1.500 Slovencev. Raziskava bo pokazala, koliko jih je bilo v jami pod Macesnovo gorico. Potem bomo vedeli, ali je potrebno še naprej iskati še eno jamo v območju Ušivih jam. Dela nadzira gradbeni nadzornik. Prav tako jih spremlja arheološki nadzornik. Dela koordinira tudi tričlanska strokovna arheološko-speleološka skupina, ki jo je imenovala Komisija. Kriminalistično-tehnični ogled lokacije so opravili tudi kriminalisti. Naleteli smo že na plast posmrtnih ostankov v globini okoli dvajset metrov od začetne globine. Javnost bomo o nadaljnjem poteku del obvestili takoj, ko bo znanih več dejstev. več v povezavi ...

Avtor: Rajko Topolovec Ko oblast že (še) vodi evidenco o vsakem  privarčevanem evru državljana, po drugi strani pa skrbi za tajnost osebnih podatkov, se je vprašati, v kakšni državi živimo. Zato se ni čuditi, da so tajkuni iz vrst »prvorazrednih« sumljivo pridobljene milijone spravili v države, kjer je bančna tajnost nekaj samoumevnega. Na ta način se samo po sebi odpira vprašanje, ali so hranilne vloge državljanov v naših bankah še varne, če že niso tajne več? In še vprašanje v tej zvezi; ali imamo spet tajni Uradni list, kot smo ga imeli v realnem komunizmu. Kako drugače, brez vsakršnega zakona, si je oblast dovolila vohuniti za hranilnimi vlogami občanov na naših bankah? Janša mi je pokojnino dal,  Pahor pa mi jo je vzel Navajam še, kaj sem pred leti doživel na davkariji in pri tem prišel do spoznanja, da je obvezno prijavljanje letnih pripisanih obresti nič drugega kot dejansko discipliniranje »drugorazrednih« državljanov!  Pa to še ne bi bilo smešno oziroma obsojanja vredno, če teh evidenc naša nenasitna oblast ne bi že imela v svojih poslovnih računalnikih! Kar je čisto navadno norčevanje iz drugorazrednih, ki se jih na ta način sili, da se dnevno drenjajo na davkariji. In še en primer vohunjenja zapravljive postkomunistične oblasti, ki nam ponovno vlada in to že več kot 25 let. Ko so pred leti ženi in še mnogim drugim postkomunisti vzeli težko priborjeno državno pokojnino. Njena pokojnina je znašala samo 183 evrov, saj zaradi narave bolezni ni mogla delati in nima lastne pokojnine, torej je bila vzdrževani član družine. Imeli smo smolo, ko se je to zgodilo. Takrat je naša družina presegala zakonsko določeno mejno vrednost 13. 000 evrov letnega dohodka (glede na prag revščine je to malo)! Da smo to mejno vrednost presegli, so tedanji vladajoči prišli tako, da so nam sešteli vsemogočo skupno lastnino – od hiše do starega osebnega avtomobila. Pri ženi so celo našli hranilno knjižico z enim evrom, za katero tudi sama ni vedela. Zato žena danes vsakomur, ki jo o tem kaj vpraša zabrusi: »Janša mi je pokojnino dal,  Pahor pa mi jo je vzel«  Sedaj je toliko bolna, da biva v hrvaškem domu za starejše, saj plačila za njeno oskrbo v Sloveniji z mojo pokojnino ne zmoremo. Kje pa so še ostali mesečni računi pri hiši! Oblasti zmanjkuje denarja, zato se ozira za našimi prihranki v bankah In prav ta tačas, ko Vlada spet tarna. Zmanjkuje ji denarja za načrtovano porabo. Razmišljajo, kako priti do manjkajočega denarja. Slišimo, kako se Vladi »svetijo« privarčevane milijarde, ki jih imajo varčevalci shranjene na naših bankah. Govori se, da je tega denarja blizu 18 milijard. Mnenje te oblasti je tudi, da je ta denar ena možnih rešitev našega gospodarstva! Spomnimo se, komunistična Jugoslavija si je na koncu »izposodila« denar od varčevalcev, pa ga ni nikoli vrnila. Tudi to tatvino mojega privarčevanega denarja sem občutil na lastni koži. Takrat nisem mogel več na »svoji banki« dvigniti privarčevanih mark, saj so jih porabili že v Beogradu za nakup bencina. Sem pa hvaležen naši pomladni vladi, da sem svoje marke nato v desetih letih le dobil nazaj.

Prihodnost mesta in njegovih mladih ljudi je negotova, morda celo že zelo mračna. A nekaj je zanesljivo: pogumni mladi ljudje ne bodo brez množičnega upora dopustili, da bi kitajske oblasti omajale vrednote ustavne demokracije in vladavine prava. Harmonična družba pač zahteva vladavino prava in ustavno demokracijo. The post Kakšna bo prihodnost enega najbolj liberalnih globalnih mest? appeared first on Časnik.