Hram demokracije v senci vešal revolucije
Sojenje komunističnim zločinom in z njim vsaj delna lustracija ter odstranitev spomenikov bi hkrati pomenila katarzo za nezadovoljne ljudske množice. In slednjič bi trgu, kjer strašijo Tršarjeva vešala revolucije, dokončno odvzeli njegovo ime ...
Spletni Časnik

Ponedeljek, 29. april 2019 ob 06:36

Odpri galerijo

»Razpnite čez ves svet vešala / naš bog so: rop, požig, umor! / Divjajte! Kri je zakričala! / Glavo je dvignil v nas upor!« (Matej Bor)

Drago Tršar, avtor Spomenika revolucije, ki stoji na severozahodnem obrobju nekdanjega Trga revolucije v Ljubljani, je svoj spomenik menda večkrat primerjal z drevesom življenja. Iz natečajne dokumentacije pa se da razbrati – povzemamo –, da naj bi plastika spominjala na postopno naraščanje upora, na pripravo revolucije s široko razpredeno organiziranostjo, ki da je služila tako za ozaveščanje delovnih ljudi kot tudi njihovi sprotni borbi za pravice; njena vertikala pa predstavlja organsko vraščenost naših naprednih delovnih ljudi v stoletne emancipacijske napore človeštva ter slednjič veličastni izbruh pravkar končane krvave revolucije in zmagoviti nadaljnji revolucionarni razvoj naše družbe. Z vsem tem je Tršar kot avtor zamisli želel prepričati naročnika – CK KPS –, kar mu je tudi uspelo.


Kot drevo življenja pa je svojo plastiko podoživljal najbrž bolj zase ali v ožjem krogu, v njej je morda nezavedno prepoznaval prispodobo za trdoživost naroda, ki mu je komunistična partija kot avantgarda delovnega ljudstva »podarila« revolucijo.Vendar pa je narod v svoji pregovorno upognjeni drži molče prezrl, da mu predimenzionirana, izgorela rogovilasta drevesna prispodoba govori tudi nekaj povsem drugega: 

»Predstavljam vešala, drevo za obešanje, ti narod moj, in hkrati tvoj zlomljeni hrbet.«

Hram demokracije v senci vešal revolucije

Treba je dodati: cinizem ali zgolj groba resnicoljubnost postavitve takšne plastike sta tem večja, za to je zaslužen tudi arhitekt Braco Mušič, če ju ocenimo v relaciji do bližnjega sedeža ljudske oblasti. Pogled navzven iz parka, kjer stojijo vešala revolucije, namreč lepo razkriva, da je delovala bližnja ljudska skupščina, sedež »ljudske« demokracije, enako kot deluje ta naš parlament pravzaprav še danes – v njihovi senci. Deluje ob nenehni revolucionarni grožnji. Kajti dom in duha demokracije še dandanes obvladuje, krmari in sankcionira nekakšen paradržavni revolucionarni aparat.

Zato je bila Tršarjeva misel ob osamosvojitvi Slovenije, po prvih javnih pobudah za odstranitev njegovega spomenika, dokaj jasna: menil je namreč, da spomenika ni treba na vrat na nos odstraniti, treba mu je le dati nov pomen. Z drugo besedo: treba je v novi luči uzreti to, kar je ta plastika že ves čas pripovedovala svojim naročnikom: »Razpnite čez ves svet vešala …«. Zanamcem bo pač spregovorila kot pričevanje o svetu, ki ga bo nekoč vendarle treba pustiti za sabo …

Zločincem, četudi že pokojnim, je treba uprizoriti le pravično in javno sojenje.
Tršarjeva »vešala revolucije« se namreč še kar naprej ponujajo, da bi sprejela svoje prave goste: tisti, ki pravijo »še premalo s(m)o jih«, imajo kajpak v mislih nas, ki menimo drugače.

Sojenje komunističnim zločinom in z njim vsaj delna lustracija ter odstranitev spomenikov bi hkrati pomenila katarzo za nezadovoljne ljudske množice.

Retorika se zaostruje, današnja skrajna levica znova zahteva kri in ne bo več »prizanesljiva«, kakor je bila v »vstajah« pred leti, ko je z zažiganjem podob ter z obešanjem lutk svojih (živih) političnih nasprotnikov – torej z eksekucijami in effigie– razveseljevala ljudske množice. Toda danes je na potezi druga stran. Nikakršnih podob ne lutk ni treba zažigati ali razobešati v nadomestilo za sojenje krvavim revolucionarjem! Zločincem (četudi že pokojnim) je treba uprizoriti le pravično in javno sojenje.

Obenem je treba porušiti in/ali premestiti na ustreznejše mesto vse te njihove kričeče spomenike! Nürnberški proces je bil izveden v funkciji kar se da hitre denacifikacije Nemčije, naš pa bi, kakopak z nezaslišano zamudo, pomenil vsaj simbolno odvrnitev od komunistične totalitarne polpreteklosti.

Sojenje komunističnim zločinom in z njim vsaj delna lustracija ter odstranitev spomenikov bi hkrati pomenila katarzo za nezadovoljne ljudske množice. In slednjič bi trgu, kjer strašijo Tršarjeva vešala revolucije, dokončno odvzeli njegovo nekdanje ime: Trg revolucije [… več]

Trgu z vešali revolucije odvzeti njegovo nekdanje ime: Trg revolucije

Sojenje komunističnim zločinom in z njim vsaj delna lustracija ter odstranitev spomenikov bi hkrati pomenila katarzo za nezadovoljne ljudske množice.

Zadnje objave

Wed, 20. Nov 2019 at 06:24

0 ogledov

Žiga Zois (1747-1819): 200-letnica smrti mentorja in mecena slovenske književnosti
Okrog dobrosrčnega bogataša in učenjaka Zoisa kmalu začeli zbirati pomembni Slovenci, preroditelji, duhovniki in laiki: Blaž Kumerdej, Jurij Japelj, Anton Tomaž Linhart in Valentin Vodnik, pa mlajši Jernej Kopitar, Matevž Ravnikar, Jakob Zupan, Franc Metelko. Imenovali so se Zoisovo omizje, ker so se shajali ob njegovi gostoljubni mizi in bogati knjižnici. The post Žiga Zois (1747-1819): 200-letnica smrti mentorja in mecena slovenske književnosti appeared first on Časnik.

Wed, 20. Nov 2019 at 06:10

0 ogledov

Stopiti v tisti november v letu 1943, čeprav v duhu, mi je težko
Tilka Jesenik: V meni se prebujata nemir in hrepenenje s sanjami o bratu Francetu, ki me je imel rad, ki se je igral z menoj in je tudi v pismih pokazal, da čuti do mene posebno topel bratovski odnos. The post Stopiti v tisti november v letu 1943, čeprav v duhu, mi je težko appeared first on Časnik.

Wed, 20. Nov 2019 at 05:50

0 ogledov

Žan Mahnič: Spoštovanje si je treba zaslužiti
A eno pozabljajo tisti, Tako meni Žan Mahnič, ki so Slovenijo spremenili v mafijsko državo. Spoštovanje si morate prislužiti. Z delom, s poštenostjo, z zgledom, s skromnostjo, s spoštovanjem drugačnih. Potem bodo prenehale zahteve po spoštovanju, saj boste spoštovani. Tako pa se vas morda nekateri bojijo, a spoštuje vas nihče. Spoštovanje si je potrebno pridobiti! The post Žan Mahnič: Spoštovanje si je treba zaslužiti appeared first on Časnik.

Tue, 19. Nov 2019 at 06:17

33 ogledov

70-letna gonja proti škofu Rožmanu pustila sled v vsakem izmed nas
Vsi, ki so se uprli komunizmu in tistim, ki so hoteli revolucijo, so v učbenikih rdeče zgodovine dobili negativni predznak. To moramo imeti vedno pred očmi, ko iščemo resnico o dogajanju pri nas pred, med in po vojni. Vedno znova se namreč izkaže, da totalitarizem vedno vse postavi na glavo – dobro postane slabo in slabo dobro; resnica postane laž in laž postane resnica. The post 70-letna gonja proti škofu Rožmanu pustila sled v vsakem izmed nas appeared first on Časnik.

Tue, 19. Nov 2019 at 05:53

31 ogledov

Contra recentia sacrilegia
Spodaj podpisani katoliški duhovniki in laiki obsojamo in protestiramo proti svetoskrunskim in vraževernim dejanjem, ki jih je storil papež Frančišek, Petrov naslednik, v povezavi s sinodo o Amazoniji, ki je nedavno potekala v Rimu. The post Contra recentia sacrilegia appeared first on Časnik.

Mon, 18. Nov 2019 at 06:24

28 ogledov

Kraljestvo za sredino
Najprej moram povedati, da bo Nova Slovenija, če se bo dejansko zasidrala v sredini, kot je zdaj, po kongresu, tudi uradno njen cilj, naredila slovenskemu političnemu prostoru eno največjih uslug sploh. Zato bi ji na tej točki morali zaželeti vso srečo. Dve prednosti preboja v sredino To bi namreč pomenilo, da bi se tehtnica med […] The post Kraljestvo za sredino appeared first on Časnik.
Teme
izpostavljeno - desno utrinki dneva drago tršar spomeniki revolucije trg revolucije

Zadnji komentarji

APMMB2

2019-07-14 06:20:03


Janez Janša je še edini osamosvojitelj, ki je aktiven politik. Je še vedno trn v peti prisklednikom, ki kradejo slovensko osamosvojitev in slovensko državo. Bolj, ko se oddaljujejo od slavni dni osamosvojitve, bolj drzni so tatovi in danes so že skorajda v popolnosti okradli osamosvojitev. Danes že skorajda v celot velja, da so Slovenijo osamosvojili partizani, da so komunisti Slovenijo iz globikega fevdalizma izvlekli v rajsk socializem, ki je omogočal delavcem raj na zemlji. Na kratko so ta raj prekinili kruti in pohlepni kapitalisti in da ne bo pomote fašisti, ki jih vodi Janez Janša in je kriv, da Slovenija ni druga Švica. Če ne bi bilo Janše bi v Sloveniji vladala sloga, tako pa je on zdrahar, ki potvarja zgodovino. Marsikdo verjame, da so bili povojni boljševiki resnično šlampasti, ko niso do popolnsti zatrli belogardiste in katoliško cerkev, ki danes dela zdrahe in razdvaja narod. Prav Janša je potomec teh in resno se je potrebno vprašati, kako je mogoče, da so lahko ti ustvarlili potomstvo in dopustili takšnemu strašilu, kot je Janša da stopi v politiko in o groza pregrozna celo za krajši čas zvalada. Če sta dve katoliški osnovni šoli zelo veliki problem za Slovenijo, je Janez Janša največji problem. Dokler bo on v politiki, Slovenija ne bo zadihala s polnimi pljuči. Če ne bi bilo Janeza Janše, bi že davno povrnili socializem in samoupravljanje in ne bi bilo nobene dileme, ali javno zdravstvo, ali ne? Ne bi bilo dileme, ali javno šolstvo , ali ne? Ne bi razprodajali državnih bank! Ne bi razprodajali podjetij! Ne bi bilo revežev, ne revnih upokojencev. Ne bi bilo lačnih otrok. Tako pa same nevšečnosti . Nič svobode in nenehni strah pred fašizmom. Zakaj smo se sploh osamosvojili? Bratstva in enotnosti ni več. Pristali smo v morilskem NATO paktu in sedaj morajo naši strumni vojaki po svetu podpirati ameriški imperializem. Vse to nam je skuhal Janez Janša, namesto, da bi dopustil, da nam vlada Milan Kučan, ki nikoli ni bil za samostojno Slovenijo. V imenu nacionalnega interesa je ohranjal banke in gospodarstvo v slovenskih rokah, kjer so njegovi tovariši smelo upravljali z bankami, podjetji, gradbeništvom in omogočili javno šolstvo, javno zdravstvo in dajali upanje upokojencem da bodo imeli, ko ponovno zasedejo tovariši oblast 1000 € pokijnine. Hvalabogu je pogumni Marjan Šarec zbral vse pozitivne sile v Sloveniji, ustvaril trdno koalicijo, ki že kaže sadove. Ohranil bo javno zdravstvo, Tudi šolstvu se ni treba bati privatizacije. Povrnil bo banke narodu in pripeljal investitoreje, ki bodo reševali slovenska pogorišča. Tako se nam obeta razcvet Gorenja, ki ga bodo obnovili Kitajci in pregnali janšiste iz Velenja, da ne bodo nikoli več zgradili še kakšen TEŠ6. Ne, Titovo Velenje se ne da, če ravno se je ob njega naselil Janez Janša in z ukradenim denarjem za gotovino kupil hišo, kar še danes ne zna pojasniti tvarišu Mehu.
Gost

2019-07-13 01:19:32


dne 13. maja 1941 so trije tigrovci (Zelen, Kravanja in Majnik) v Češarkovi (Lovšinovi) koči na Mali gori pričakovali gospoda Antona Šmalca (1904–1972), uslužbenca ribniške hranilnice, da jim pomaga zamenjati 30 milijonov jug. dinarjev za italijanske lire; Ferdinand Kravanja ni naredil samomora, kakor se je do sedaj omenjalo, saj je celo (lažje) ranjen uspel zbežati iz koče in se z denarjem skriti v grmovju; Danilo Zelen, verjetno ranjen, je po odločnem odporu izvršil častni samomor (šele po predaji Majnika), da ne bi živ padel v italijanske roke; poleg Jožeta Zalarja (in kakšnega raubšica), je tako le še Anton Šmalc v Ribnici vedel za trenutno skrivališče treh tigrovcev; po izjavi Antona Majnika, tigrovca in partizana, ki jo je leta 1971 zapisal Jože Zalar, ribniški orožniki in karabinjerji niso iskali Danila Zelena, temveč samo Majnika! Doslej v nobenem zapisu okrog spopada tigrovcev na Mali gori ni bilo omenjeno, da je šlo, poleg oboroženega (strelskega) spopada, tudi za finančno transakcijo oz. zamenjavo velike vsote jug. dinarjev (30 milijonov dinarjev) v italijanske lire. Organizacija TIGR je gotovo imela, poleg arhive, tudi znatna finančna sredstva, vendar o tem ne vemo skoraj ničesar. Trditev, da se je prva oborožena akcija zgodila 13. maja 1941, ni resnična. Resnično je samo to, da je Danilo Zelen s samomorom končal svoje življenje, saj je do spopada na Mali gori prišlo, ker so Italijani iskali ORJUNA-ša Majnika, zraven pa sta se zaradi denarja znašla še Zelen in Kravanja... To povsem spremeni konotacijo dogodka samega in se nastavlja vprašanje, če se nemara TIGR poleg borbe proti fašizmu ni zavzemal tudi za kraljevino Jugoslavijo. Težko je seveda sedaj govoriti o tem, a če zgornje drži potem spopad na Mali gori ni spopad TIGRovcev proti fašizmu, ampak spopad karabinerjev z ORJUNA-šem in še dvemi TIGRovci,ki sta denar želela zamenjati...

Prijatelji

Bojan  AhlinRoža Karan (Astrologinja)Branko GaberAleš Čerin

NAJBOLJ OBISKANO

Hram demokracije v senci vešal revolucije