B. Cestnik, Slovenski čas: V igri je več kot politika
Spletni Časnik

Petek, 31. Julij 2015 ob 08:46

Pri založbi Družina je nedavno izšla knjiga španskih profesorjev filozofije prava Diega Pooleja in Francisca Joseja Contrerasa Nova levica in krščanstvo, v kateri na podlagi španskih izkušenj predstavita postsocialistično mutacijo levice v duhu revolucije leta 1968 in njene spopade s krščansko tradicijo. Zakaj je knjiga pomembna tudi za slovenske katoličane, v spremni besedi (v nadaljevanju objavljamo njen prvi del) pojasni p. Branko Cestnik.

»Vsak Španec sledi duhovniku. Eden s svečo, drugi z gorjačo,« pravijo v Španiji. Prenesen k nam se satirični tvit glasi: »Vsak Slovenec sledi duhovniku. Eden s svečo, drugi z gorjačo.« Vendar ali ta prenos iz španskih razmer v slovenske deluje? Na prvi pogled deluje. Lahko torej že kar na začetku, intuitivno, na to vprašanje odgovorimo pritrdilno? Da, lahko. Če je španskemu in slovenskemu levičarju skupno to, da »sledita duhovniku z gorjačo«, s katero ga vsake toliko udarita po glavi, je špansko razmišljanje o novi levici veljavno tudi za nas.

Odklonilen odnos do krščanstva in katoliške Cerkve ali pa vsaj močan antiklerikalizem oba levičarja bistveno zaznamuje. Še več. Razmerje med levico in krščanstvom je tako v Španiji kot v Sloveniji v območju travmatičnega. Je ranjeno razmerje. V obeh državah so vmes trupla nasilno pobitih in večdesetletna diktatura s kratenjem človekovih pravic. Razmišljanje španskih kristjanov o (španski) levici nam bo zato Slovencem še manj tuje.

V obeh primerih, španskem in slovenskem, gre za podobno visokonapetostno razmerje med krščanstvom (katolištvom) in levico. Vendar če v knjigi Francisca Joséja Contrerasa in Diega Poola pričakujete analize razmerja, kot smo jih vajeni v Sloveniji, se motite. Avtorja se namreč ne ukvarjata s »staro levico«, temveč z »novo«. Prav zato je prevod njunega dela v slovenščino še kako dobrodošel. V Sloveniji smo namreč zaradi hudo nerazčiščene zgodovine in mnoštva nepokopanih trupel prisiljeni vedno znova iz groba zbujati razne Kidriče, Kardelje in Ribičiče ter jih postavljati pred sodišče razuma in srca. Slovenski katoličani smo predvsem »strokovnjaki« za staro levico. Naša bolečina je tam, v preteklosti. To je razumljivo, vendar nas lahko naredi usodno nepozorne na veliko ideološko, stilsko in politično evolucijo, ki jo je evropska levica, z njo vred pa slovenska, naredila v zadnjih desetletjih. Veliko evolucijo, veliko spremembo, katere končni izdelek, glej ga zlomka, je med drugim vnovični spopad s krščanstvom.

Kar ni uspelo v tovarnah …

Kar levici ni uspelo v tovarnah, poskuša zdaj uresničiti v družini. Ta premik k družini ni skupen le španski in slovenski novi levici, temveč celotnemu zahodnemu levičarstvu. Evropska levica je zlasti prek zmerne socialdemokratske formule pripomogla k izjemnemu napredku in stabilnosti naše civilizacije, toda v celoti gledano je svetovno levičarstvo svojo veliko vojno s kapitalizmom (in tudi z religijo) izgubilo. Povedano grobo: evropski delavski razred si danes lahko privošči razvajeno križarjenje na mogočnih ladjah, kar je bilo še pred nekaj desetletji v domeni bogatašev in aristokracije – in to je delavskemu razredu dal kapitalizem.

Ideološka, stilska in politična evolucija novo levico seli iz zanjo izgubljenih tovarn v šole, gledališča, medije. Mesijanski cilj je podoben prejšnjemu: osvoboditev človeka. Osvoboditev od česa? Osvoboditev od menda mnogih represivnih vzorcev, ki so posejani v območju moralnih odločitev in življenjskih slogov. Nekakšen koncentrat represivnih miselnih vzorcev nova levica zazna v klasični družini in klasični delitvi spolnih vlog. Zato novolevičarski strateški premik k družini in spolu. Zato vnovičen oster spopad s krščanstvom, ki pa zase tudi ve, da ga je na koncu toliko, kolikor ga je v družini. Zanimivo pri tem je, da se krščanstvo v tokratnem spopadu z levico ne more opreti na zaveznika liberalno-kapitalističnega kova. Šibka in redefinirana družina ni povšeči le levičarskim feministkam in aktivistom LGBT, temveč tudi potrošniškemu neoliberalizmu.

V ozadju ideološke kolonizacije je antropološka zmota

Lahko si želimo, da bi ta knjiga prispevala k bolj umirjeni in racionalni refleksiji slovenskih katoličanov o domači levici. Izkušnja je grenka, strah ima velike oči. Oboje določa katoliško refleksijo. Ob tem, da je politični desni pol – tisti filoklerikalni pol torej, ki naj bi duhovniku »sledil s svečo« – zainteresiran, da tako ostane. Katoličan naj se levice boji, četudi iracionalno, in naj se zateka k desnici.

Da ne bo katoličan nevedna ovčica, ki zgolj bega in trepeta pred hudobnim volkom z leve, je dobro vedeti, kaj je v igri. V igri je več kot politika. V igri sta filozofski koncept človeka in fundamentalna moralka. Posebej zaskrbljujoče je, da to igro danes vodi predvsem politika s svojimi sredstvi, manj pa jo igrajo filozofi, kulturniki, moralisti, pravniki. Ker so v igri prepomembne zadeve (definicija družine), bi moralo biti veliko več dialoga in manj politične zaletavosti. Namesto prepotentnosti bi zdaj bil čas za poslušanje. Namesto prepira čas za pogovor.

Kako voditi dialog, če ne vemo, kaj ima t. i. nova levica v glavi?

Ko smo v osemdesetih letih prejšnjega stoletja na nekem predavanju v Mariboru vprašali velikega psihologa in duhovnika Antona Trstenjaka, kaj je največja napaka marksizma, je brž odgovoril: »Marksizem je antropološka zmota.« Pred kratkim je pariški psihoanalitik in duhovnik Tony Anatrella uporabil podobno definicijo, vendar ne za marksizem, temveč za teorijo spola (gender theory). Imenoval jo je »antropološka herezija totalitarnega gendra«. Papež Frančišek je isto teorijo v nagovoru mladim v Neaplju razložil kot »ideološko kolonizacijo«, torej kot izrazit idejni tujek, ki si hoče podrediti splošno miselnost.

Stari levici (če jo označuje klasični marksizem) in novi levici (če jo označujeta moralni relativizem in teorija spola) je torej skupno to, da izhajata iz zmotne predstave o človeškem bitju.

Več lahko preberete na strani priloge Družine Slovenski čas.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.

B. Cestnik, Slovenski čas: V igri je več kot politika - Časnik

Sorodni prispevki: M. Mazzini, Planet Siol: Nova družinska sreča Slovenskemu gradbeništvu se obeta svetla prihodnost: predavalnice izobraževalnih ustanov bodo morali precej razširiti, da bo prostor za učence, mame in njihove odvetnike. Pred skoraj štirimi... I. Grdina, Reporter: Od napredne demokracije k demokratičnemu socializmu Pri branju […]

Zadnje objave

Wed, 14. Sep 2022 at 07:08

16477 ogledov

Prenos kraljičinega pogreba, če bo na nacionalni TVS, naj komentira kompetentna oseba
Če bo prenos pogreba v živo tudi prihodnji ponedeljek, bi iskreno želel od vodstva RTVS, da za komentiranje izbere najbolj kompetentne komentatorje, ki vejo, kaj je kultura, kaj slovesnost trenutka, kaj žalost ob slovesu od ljubljene osebe, in ki bodo to znali tudi primerno – zadržano, le kadar je treba in s potrebno pieteto – komentirati. The post Prenos kraljičinega pogreba, če bo na nacionalni TVS, naj komentira kompetentna oseba appeared first on Časnik.

Tue, 13. Sep 2022 at 07:00

16438 ogledov

Tina Maze je spodbudila preobrazbo tudi v ekipnih športnih panogah
Priti, zgoditi se mora voditelj, ki svoje fante vodi skozi vse faze preizkušenj. Od začetnega trpljenja na treningih do odpovedovanja družinam, zopet treningi, ki skozi tedne postajajo zahtevnejši. Vsakdo, ki se je vsaj malo bolj zares ukvarjal z športom, ve, kaj hočem povedati. The post Tina Maze je spodbudila preobrazbo tudi v ekipnih športnih panogah appeared first on Časnik.

Mon, 12. Sep 2022 at 06:26

16502 ogledov

Če napake sprejmemo kot priložnost za učenje in rast, ne bolijo več
In napake ostanejo samo napake, priložnost za učenje in rast. Ko jih sprejmemo kot take, so priložnost za rast, ne bolijo več. In si lahko oprostimo, se lahko sprejmemo. Posledično napak ne opazimo več; nismo napaka niti ni napaka drugi. Smo izjemnost, ker se lahko učimo, odpustimo, zrastemo in gremo naprej. The post Če napake sprejmemo kot priložnost za učenje in rast, ne bolijo več appeared first on Časnik.

Sun, 11. Sep 2022 at 07:29

15900 ogledov

Peš romanje ni navaden izlet, a se ga splača opraviti
Resnično se zahvaljujem vsem, ki ste bili z menoj na poti. Zahvaljujem se vsem, ki ste bili z menoj prek socialnih omrežij, tudi vaše molitve in spodbude so nas gnale naprej. Zahvaljujem se tudi tistim, za katere vem, da bi se udeležili romanja, pa je zdravje načelo telo – tudi vi ste bili z nami. The post Peš romanje ni navaden izlet, a se ga splača opraviti appeared first on Časnik.

Sun, 11. Sep 2022 at 07:08

15860 ogledov

Teden vzgoje 2022: Skupnost, ki se posluša
Za oblikovanje skupnosti je najprej pomembno, da smo pripravljeni poslušati drugega in stopiti z njim v dialog. Vemo, kako težko otroci počakajo, da nekdo v skupini konča svojo misel, saj bi radi takoj povedali svoj pogled. The post Teden vzgoje 2022: Skupnost, ki se posluša appeared first on Časnik.

Sat, 10. Sep 2022 at 10:13

15805 ogledov

Spomini na obiska kraljice Elizabete II. in princa Charlesa v Sloveniji
Kar nekaj Slovencev je, ki imajo še danes več kot odlične spomine tako na sedanjega kralja Karla III. kot na njegovo pravkar umrlo mamo, kraljico Elizabeto II. Naj počiva v miru! The post Spomini na obiska kraljice Elizabete II. in princa Charlesa v Sloveniji appeared first on Časnik.

Prijatelji

Bojan  AhlinRoža Karan (Astrologinja)Branko GaberAleš ČerinMatija Gabrovšek

NAJBOLJ OBISKANO

B. Cestnik, Slovenski čas: V igri je več kot politika