I. Puc, Reporter: Temelj prihodnosti
Spletni Časnik

Ponedeljek, 27. Julij 2015 ob 10:48

Lenart Rihar, urednik zbornika, namenjenega 70. obletnici konca vojne in začetka totalitarnega režima, vidi v osredotočanju na razlagalni ključ zla, ki se je v polnosti razširilo po vojni – (boljševiško) revolucijo. Slovenci še ene revolucije ne bi preživeli, če se ji hočemo izogniti, se mora med nas naseliti razumetje tudi v generacijah, ki tistih časov niso doživeli, jih slabo poznajo in imajo odpor do žgočih polj naše zgodovine. Besedila so prispevek k temu razumevanju in zato temelj za prihodnost, je prepričan urednik Lenart Rihar.

Zbornik sodelavcev revije Zaveza, ki ga izdaja Nova slovenska zaveza (NSZ), začne njen nekdanji dolgoletni urednik Justin Stanovnik s prispevkom Preteklost: mera sedanjosti – temelj prihodnosti. Poudarja, da v nasprotju s fašizmom in nacizmom pri komunizmu ne moremo govoriti o »banalnosti zla«, saj je rafinirana ideologija, odeta v oblačila, stkana iz pradavnih človeških sanj o koncu vsega hudega, a obenem taktično dognan do perfekcije, pripravljen, kot pravi Machiavelli, izrabiti tako človeka kot zver. Njegovi privrženci so v demokratičnih razmerah obdržali vplivne položaje po ustanovah, v katere so sprejemali nove ljudi po svoji podobi.

Sprava – poglavitno slovensko dogajanje v naslednjih sto letih

Kaj lahko storimo, se vprašuje Stanovnik, saj le redki preživeli slovenski domobranci enostavno ne morejo postaviti na noge veteranske organizacije, ki se po naravi stvari postavljajo pred vsako tako organizacijo. Stavi na spomin, ki danes mogoče ni sprejemljiv, a ga bodo ljudje, ki spadajo v to skupnost, očistili in očiščevali tako, da bo govoril o tem, kaj se je v resnici zgodilo. Takrat se bo počasi začela uresničevati sprava med ljudmi, sprava, ki bo, napoveduje, poglavitno slovensko dogajanje v naslednjih sto letih.

V razmišljanju Temna orkestracija zla se je Stanovnik ustavil v času, ko se je prvi človek novonastale komunistične Jugoslavije vozil po Sloveniji v času, ko je postajala prostor Zločina. Čeprav je imel status bosa, imel v rokah vojsko, policijo, državni aparat, predvsem pa partijo, vladal srečno petintrideset let, je bil kljub temu nič. Država, ki jo je postavil in vodil, se je začela z Zločinom in se je končala z Zločinom. (Mimogrede, ob obletnici genocida v Srebrenici je bil ta poudarek skoraj spregledan.) Zločin, ki ga je Tito napovedal 26. maja 1945 v Ljubljani, ima značaj genocida oziroma natančneje politicida: uničenja dela naroda v njegovi specifični političnosti.

Izprositi pri Bogu milost kesanja in obžalovanja

Janko Maček podaja kronologijo važnejših dogodkov od 1937 do 1945 (Od Čebin do Barbarinega rova), v drugem prispevku pa na nekaj konkretnih primerih (Sv. Vid nad Cerknico, Loški potok, Šentjošt, Ajdovec) pojasni nastanek vaških straž zaradi stiske in strahu pred revolucionarnim terorjem. Seznam 689 žrtev revolucionarnega nasilje pred ustanovitvijo prve vaške straže (do julija 1942), ki zagotovo ni popoln, je na temelju dostopnega gradiva pripravila Helena Jaklitsch. V drugi razpravi je predstavila življenje Slovencev, ki so morali zaradi komunistične revolucije zapustiti domovino. S tem je, zaključuje, Slovenija izgubila politično, gospodarsko, kulturno in prosvetno elito.

O begunstvu piše tudi Marko Kremžar, osredotoči se na misel, ki se je pred leti začela obnavljati v diaspori, da »smo kristjani dolžni izprositi pri Bogu milost kesanja in obžalovanja za vse, ki so krivi pobojev, laži, krivic in tudi našega zdomstva«. To naj bi bil dodatni, prepričljivi dokaz odpuščanja in želje poplačati hudo z dobrim. V zadoščevanju za neizmerno zlo revolucije vidi Kremžar del še neizpolnjenega poslanstva in skritega smisla begunstva in današnje diaspore.

Nekdanji predsednik NSZ Anton Drobnič je v zbornik prispeval odlomke iz svojih besedil, v katerih obravnava tudi nekatere pravne vidike, denimo upora, kolaboracije, nelegalnosti partizanskega sodstva, domobranske prisege, odgovornosti za smrt talcev, vojaškega statusa protikomunističnega upora, zastaranja komunističnih zločinov, zakona o vojnih grobiščih.

Revolucionarni cilji skozi kulturo

Kaj pri vaških stražarjih in domobrancih ostaja nepremagljivo pozitivnega in bo navdihovalo Slovence v prihodnosti? Matija Ogrin vidi troje moči domobranstva, ki bodo zgled mnogih Slovencev: obramba starega slovenskega sveta, takojšnja prisebna odločitev (ne za gverilo, ki se večidel preživlja tako, da krade in ropa) in neznanskost njihove poslednje usode, človeška in moralna veličina nedolžnih.

Brane Senegačnik kritično pretresa sedanjost slovenske kulture kot novega torišča boja za doseganje revolucionarnih ciljev. Kaj imata, nas izzove, skupnega pesnika Karel Destovnik Kajuh in Tomaž Šalamun? Ker spisa noče končati s fatalističnimi toni, nas proti koncu eseja opomni na nujnost resnice, brez katere slejkoprej zablodimo v poeziji, pravu ali ekonomiji. Resnico pokaže kot prizadevanje za pristno življenje, ime tega prizadevanja pa je kultura.

Več lahko preberete na strani tednika Reporter, knjigo Temelj prihodnosti pa naročite na povezavi.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.

I. Puc, Reporter: Temelj prihodnosti - Časnik

Sorodni prispevki: G. Rijavec, Politikis: Slovenija, kdo tebe v resnici vodi? Spoštovane Slovenke, cenjeni Slovenci, dovolite, da napišem nekaj misli glede na čas, v katerem živimo. Veliko potujem po Sloveniji, srečujem različne ljudi, pogovarjamo se o... M. Miklavčič, blog: ”Na zdravje!” je rekla Zvezdana … […]

Zadnje objave

Wed, 14. Sep 2022 at 07:08

16500 ogledov

Prenos kraljičinega pogreba, če bo na nacionalni TVS, naj komentira kompetentna oseba
Če bo prenos pogreba v živo tudi prihodnji ponedeljek, bi iskreno želel od vodstva RTVS, da za komentiranje izbere najbolj kompetentne komentatorje, ki vejo, kaj je kultura, kaj slovesnost trenutka, kaj žalost ob slovesu od ljubljene osebe, in ki bodo to znali tudi primerno – zadržano, le kadar je treba in s potrebno pieteto – komentirati. The post Prenos kraljičinega pogreba, če bo na nacionalni TVS, naj komentira kompetentna oseba appeared first on Časnik.

Tue, 13. Sep 2022 at 07:00

16460 ogledov

Tina Maze je spodbudila preobrazbo tudi v ekipnih športnih panogah
Priti, zgoditi se mora voditelj, ki svoje fante vodi skozi vse faze preizkušenj. Od začetnega trpljenja na treningih do odpovedovanja družinam, zopet treningi, ki skozi tedne postajajo zahtevnejši. Vsakdo, ki se je vsaj malo bolj zares ukvarjal z športom, ve, kaj hočem povedati. The post Tina Maze je spodbudila preobrazbo tudi v ekipnih športnih panogah appeared first on Časnik.

Mon, 12. Sep 2022 at 06:26

16525 ogledov

Če napake sprejmemo kot priložnost za učenje in rast, ne bolijo več
In napake ostanejo samo napake, priložnost za učenje in rast. Ko jih sprejmemo kot take, so priložnost za rast, ne bolijo več. In si lahko oprostimo, se lahko sprejmemo. Posledično napak ne opazimo več; nismo napaka niti ni napaka drugi. Smo izjemnost, ker se lahko učimo, odpustimo, zrastemo in gremo naprej. The post Če napake sprejmemo kot priložnost za učenje in rast, ne bolijo več appeared first on Časnik.

Sun, 11. Sep 2022 at 07:29

15920 ogledov

Peš romanje ni navaden izlet, a se ga splača opraviti
Resnično se zahvaljujem vsem, ki ste bili z menoj na poti. Zahvaljujem se vsem, ki ste bili z menoj prek socialnih omrežij, tudi vaše molitve in spodbude so nas gnale naprej. Zahvaljujem se tudi tistim, za katere vem, da bi se udeležili romanja, pa je zdravje načelo telo – tudi vi ste bili z nami. The post Peš romanje ni navaden izlet, a se ga splača opraviti appeared first on Časnik.

Sun, 11. Sep 2022 at 07:08

15881 ogledov

Teden vzgoje 2022: Skupnost, ki se posluša
Za oblikovanje skupnosti je najprej pomembno, da smo pripravljeni poslušati drugega in stopiti z njim v dialog. Vemo, kako težko otroci počakajo, da nekdo v skupini konča svojo misel, saj bi radi takoj povedali svoj pogled. The post Teden vzgoje 2022: Skupnost, ki se posluša appeared first on Časnik.

Sat, 10. Sep 2022 at 10:13

15826 ogledov

Spomini na obiska kraljice Elizabete II. in princa Charlesa v Sloveniji
Kar nekaj Slovencev je, ki imajo še danes več kot odlične spomine tako na sedanjega kralja Karla III. kot na njegovo pravkar umrlo mamo, kraljico Elizabeto II. Naj počiva v miru! The post Spomini na obiska kraljice Elizabete II. in princa Charlesa v Sloveniji appeared first on Časnik.

Prijatelji

Bojan  AhlinRoža Karan (Astrologinja)Branko GaberAleš ČerinMatija Gabrovšek

NAJBOLJ OBISKANO

I. Puc, Reporter: Temelj prihodnosti