Nagovor nadškofa Zoreta ob 25-letnici delovanja skavtov
Spletni Časnik
1. volilna enota

Četrtek, 2. april 2015 ob 14:58

Odpri galerijo

Nagovor ljubljanskega nadškofa metropolita msgr. Stanislava Zoreta v ljubljanski stolnici ob 25-letnici delovanja skavtov 31. marca 2015.

Dragi skavti in skavtinje, dragi skavtski voditelji, dragi skavtski duhovniki, dragi člani Združenja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov. Praznujemo petindvajsetletnico vaše ustanovitve. Ob tem praznovanju vam želim čestitati. Najprej seveda želim čestitati vsem tistim, ki so pred petindvajsetimi leti imeli v sebi dovolj ideala, poguma in krščanskega zanosa, da so zaznali priložnost za ustanovitev katoliških skavtinj in skavtov. Verjamem, da jim ni bilo vedno lahko. Da so morali večkrat poslušati pomisleke in ugovore, čeprav tudi spodbudnih besed ni manjkalo. Čestitam jim, da so imeli v sebi dovolj trdno vero, da so bili osebno dovolj povezani z Jezusom Kristusom in evangelijem, da so ustanovili Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov, sprejeli potrebne listine in oblikovali potrebne statute in pravilnike, da je skavtsko gibanje pri nas zraslo na krščanskih vrednotah in postalo eden izmed dejavnikov krščanske vzgoje naših otrok in mladih. Ko tem zanesenjakom čestitam, se jim obenem tudi zahvaljujem in jih prosim, naj, kolikor je v njihovi moči in pristojnosti, še naprej spremljajo skavtsko dogajanje na Slovenskem.

Čestitati želim tudi vsem tistim, ki ste se skozi teh petindvajset let pod vodstvom voditeljev vzgajali v duhu listine katoliškega skavtstva in v duhu listine slovenskega katoliškega skavtstva. To pomeni, da ste skozi skavtsko delovanje „postajali dejavni udje Cerkve – Kristusovega skrivnostnega telesa.“ Ta listina vas namreč zavezuje „k odgovorni udeležbi pri poslanstvu Cerkve, ki prinaša Jezusov evangelij kot vir upanja za človeka in za družbeno prenovo.“ „Dolžnost katoličanov, ki živijo skavtstvo in se zavedajo skupnostnih razsežnosti svoje vere, je ustvariti – v dialogu s škofi na eni in njihovim združenjem na drugi strani – kar najbolj ugodne okoliščine za vzgojo.“

V duhu teh dokumentov ste se torej v teh petindvajsetih letih, ko ste ob skavtskih dejavnostih iz najmanjših, iz bobrov in bobrovk, preko volčičev in volkuljic, izvidnikov in vodnic, zrasli v popotnike in popotnice, oblikovali v treh temeljnih razsežnostih Cerkve: v misijonsko-oznanjevalni razsežnosti, v molitveno-liturgični razsežnosti in v moralno karitativni razsežnosti. Skavtstvo je tako za vas postalo „okolje pristnega razodetja Jezusa Kristusa.“ Na ta način ste, ko ste prerasli skavtska leta, postali živi in dejavni člani krščanskega občestva po svojih župnijah in verjamem, da tudi širše. Čestitam vam in zahvaljujem se vam za to.

Čestitati želim tudi vsem voditeljem in voditeljicam, ki ste v zvestobi duhu katoliškega skavtstva živeli svoje krščansko iskanje in prizadevanje skupaj s svojimi skavti. To je bil „za vas konkreten način življenja in rasti v vaši veri ter sodelovanju pri poslanstvu, ki ga je Jezus zaupal svoji Cerkvi.“ To prizadevanje ste voditelji uresničevali tudi v sodelovanju z duhovniki, ki so bili in so pripravljeni deliti skavtsko pot in na sebi lasten način služiti v Cerkvi. Voditelji ste se tako vključevali v laiški apostolat,“ kakor pravi listina katoliškega skavtstva. Tudi voditeljem se zahvaljujem za prizadevnost in nesebičnost, s katerima ste živeli kot katoliški voditelji in svoj zgled življenja v veri in odgovornega državljana prenašali tudi na mlade rodove.

Hvala tudi vsem bratom duhovnikom, ki ste pogosto ob številnih drugih dolžnostih in službah z veseljem in optimizmom skrbeli za duhovno spremljanje slovenskih katoliških skavtov na vseh ravneh njihovega delovanja. Vem, da je bilo potrebno žrtvovati marsikakšno uro počitka, ki bi vam prišla zelo prav in bi bila tudi nadvse potrebna, da ste mogli biti na voljo tem mladim ljudem, ki so ob skavtskih pravilih rasli v dobre kristjane in poštene državljane.

Pogled v preteklost nas torej navdaja s ponosom in hvaležnostjo.

Pomembno pa je ob tem praznovanju pogledati tudi v sedanjost in prihodnost. Ta pogled mora vedno biti zelo jasen in zelo iskren. Nobenega zamegljevanja ne sme biti, nobenega ovinkarjenja. Samo, če bomo znali pravilno presoditi sedanji trenutek, bomo lahko tudi z ne preveč pretresi prišli do praznovanja zlatega jubileja, do petdeset-letnice Združenja slovenskih katoliških skavtov in skavtinj.

Prav v duhu te iskrenosti vam želim posredovati odlomek pisma, ki mi ga je poslala neka mama, ki jo skrbi prihodnja smer našega skavtskega gibanja. V svojem in moževem imenu pravi takole: „Zadnja leta žal opažava, da gre pri skavtih nekaj zelo narobe. Po najinem mnenju sta se duhovnost in versko življenje skavtov skoraj povsem izgubila. Sekularizacija je močno segla tudi v njihove vrste. Trendi, ki so zajeli današnjo mladino, so spremenili njihov pogled na življenje.

Pričakovala bi, da bo njihovo iskanje Boga in odkrivanje božjega dela v naravi raslo iz krščanskih temeljev. Beseda Bog je pri mnogih ostala le odsev v njihovih dušah. Veliko število skavtov ne obiskuje nedeljskih maš. V stege se vključujejo številni otroci, ki nimajo zakramentov in ne obiskujejo verouka. Žal se tem skavtom z leti življenja v stegu želja po Bogu in veri ne veča, saj tega nihče ne spodbuja. Skavtizem jim ni več način življenja, temveč obšolska dejavnost, kot je to pri tabornikih.“ Verjamem, da ni povsod tako, moramo pa si prizadevati, da ne bo nikjer tako.

Strinjam se, da mora biti v skavtskem združenju prostor za vse. Obenem pa se mi zdi potrebno, da slovensko katoliško skavtstvo ostaja zvesto svojim prvotnim načelom. Brez te zvestobe se podaja v nevarnost, da se bo izgubilo, da bo izgubilo svojo lastno identiteto. Močna je beseda v današnjem berilu, kjer je rečeno: „Gospod me je poklical ob rojstvu, mi dal ime že v materinem naročju.“ Gospodov služabnik je mogel izpolniti svoje poslanstvo samo v zvestobi prvotnemu klicu, v zvestobi svojemu prvotnemu imenu.

Tudi naše drage skavte je poklical Gospod in jim dal ime. Temu imenu, dragi prijatelji se ne odpovejte. Tega imena nikoli ne zatajite. Njegova vsebina naj vam bo dragocena in sveta. V tem je namreč vaša drugačnost, vaša posebnost. Zaradi tega ste privlačni. Zaradi tega bodo k vam pristopali ljudje, ki bodo morda izpovedovali drugačno vero, a bodo želeli srečati vas v vaši veri. Sami ostajajte zvesti branju dveh knjig, knjige narave in knjige Svetega pisma. Tega branja učite tudi druge.

Naj vam vsem, dragi mladi prijatelji, to praznovanje pomaga, da boste v hvaležnosti za preteklo, svoje sedanje delovanje ponovno preverili ob koreninah. Drevo brez korenin, ki segajo globoko in se razraščajo na široko, postane samo mrtvo deblo, po katerem se razraščajo gobe. Kot posamezniki in kot združenje se naravnajte na Jezusa Kristusa, s katerim želimo potovati in živeti ta veliki teden njegovega trpljenja, smrti in pokopa, da bi na veliko noč mogli praznovati veselje njegovega in svojega vstajenja.

Draga skavtinja, dragi skavt. Bodi pripravljen. Vedno pripravljen.

msgr. Stanislav Zore OFM
ljubljanski nadškof metropolit

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.

Sorodni Prispevki:

Nagovor nadškofa Zoreta ob 25-letnici delovanja skavtov - Časnik

Sorodni prispevki: FOTO: Posvetitev in umestitev novega ljubljanskega nadškofa Stanislava Zoreta S polaganjem rok s strani glavnega posvečevalca apostolskega nuncija v Sloveniji Juliusza Janusza, je Stanislav Zore, frančiškan tudi uradno postal novi ljubljanski nadškof in metropolit ter tako... Utrinek: Nagovor papeža Frančiška v Redipulji Objavljamo nagovor papeža […]

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 20. Nov 2019 at 06:24

0 ogledov

Žiga Zois (1747-1819): 200-letnica smrti mentorja in mecena slovenske književnosti
Okrog dobrosrčnega bogataša in učenjaka Zoisa kmalu začeli zbirati pomembni Slovenci, preroditelji, duhovniki in laiki: Blaž Kumerdej, Jurij Japelj, Anton Tomaž Linhart in Valentin Vodnik, pa mlajši Jernej Kopitar, Matevž Ravnikar, Jakob Zupan, Franc Metelko. Imenovali so se Zoisovo omizje, ker so se shajali ob njegovi gostoljubni mizi in bogati knjižnici. The post Žiga Zois (1747-1819): 200-letnica smrti mentorja in mecena slovenske književnosti appeared first on Časnik.

Wed, 20. Nov 2019 at 06:10

0 ogledov

Stopiti v tisti november v letu 1943, čeprav v duhu, mi je težko
Tilka Jesenik: V meni se prebujata nemir in hrepenenje s sanjami o bratu Francetu, ki me je imel rad, ki se je igral z menoj in je tudi v pismih pokazal, da čuti do mene posebno topel bratovski odnos. The post Stopiti v tisti november v letu 1943, čeprav v duhu, mi je težko appeared first on Časnik.

Wed, 20. Nov 2019 at 05:50

0 ogledov

Žan Mahnič: Spoštovanje si je treba zaslužiti
A eno pozabljajo tisti, Tako meni Žan Mahnič, ki so Slovenijo spremenili v mafijsko državo. Spoštovanje si morate prislužiti. Z delom, s poštenostjo, z zgledom, s skromnostjo, s spoštovanjem drugačnih. Potem bodo prenehale zahteve po spoštovanju, saj boste spoštovani. Tako pa se vas morda nekateri bojijo, a spoštuje vas nihče. Spoštovanje si je potrebno pridobiti! The post Žan Mahnič: Spoštovanje si je treba zaslužiti appeared first on Časnik.

Tue, 19. Nov 2019 at 06:17

33 ogledov

70-letna gonja proti škofu Rožmanu pustila sled v vsakem izmed nas
Vsi, ki so se uprli komunizmu in tistim, ki so hoteli revolucijo, so v učbenikih rdeče zgodovine dobili negativni predznak. To moramo imeti vedno pred očmi, ko iščemo resnico o dogajanju pri nas pred, med in po vojni. Vedno znova se namreč izkaže, da totalitarizem vedno vse postavi na glavo – dobro postane slabo in slabo dobro; resnica postane laž in laž postane resnica. The post 70-letna gonja proti škofu Rožmanu pustila sled v vsakem izmed nas appeared first on Časnik.

Tue, 19. Nov 2019 at 05:53

31 ogledov

Contra recentia sacrilegia
Spodaj podpisani katoliški duhovniki in laiki obsojamo in protestiramo proti svetoskrunskim in vraževernim dejanjem, ki jih je storil papež Frančišek, Petrov naslednik, v povezavi s sinodo o Amazoniji, ki je nedavno potekala v Rimu. The post Contra recentia sacrilegia appeared first on Časnik.

Mon, 18. Nov 2019 at 06:24

28 ogledov

Kraljestvo za sredino
Najprej moram povedati, da bo Nova Slovenija, če se bo dejansko zasidrala v sredini, kot je zdaj, po kongresu, tudi uradno njen cilj, naredila slovenskemu političnemu prostoru eno največjih uslug sploh. Zato bi ji na tej točki morali zaželeti vso srečo. Dve prednosti preboja v sredino To bi namreč pomenilo, da bi se tehtnica med […] The post Kraljestvo za sredino appeared first on Časnik.

Zadnji komentarji

APMMB2

2019-07-14 06:20:03


Janez Janša je še edini osamosvojitelj, ki je aktiven politik. Je še vedno trn v peti prisklednikom, ki kradejo slovensko osamosvojitev in slovensko državo. Bolj, ko se oddaljujejo od slavni dni osamosvojitve, bolj drzni so tatovi in danes so že skorajda v popolnosti okradli osamosvojitev. Danes že skorajda v celot velja, da so Slovenijo osamosvojili partizani, da so komunisti Slovenijo iz globikega fevdalizma izvlekli v rajsk socializem, ki je omogočal delavcem raj na zemlji. Na kratko so ta raj prekinili kruti in pohlepni kapitalisti in da ne bo pomote fašisti, ki jih vodi Janez Janša in je kriv, da Slovenija ni druga Švica. Če ne bi bilo Janše bi v Sloveniji vladala sloga, tako pa je on zdrahar, ki potvarja zgodovino. Marsikdo verjame, da so bili povojni boljševiki resnično šlampasti, ko niso do popolnsti zatrli belogardiste in katoliško cerkev, ki danes dela zdrahe in razdvaja narod. Prav Janša je potomec teh in resno se je potrebno vprašati, kako je mogoče, da so lahko ti ustvarlili potomstvo in dopustili takšnemu strašilu, kot je Janša da stopi v politiko in o groza pregrozna celo za krajši čas zvalada. Če sta dve katoliški osnovni šoli zelo veliki problem za Slovenijo, je Janez Janša največji problem. Dokler bo on v politiki, Slovenija ne bo zadihala s polnimi pljuči. Če ne bi bilo Janeza Janše, bi že davno povrnili socializem in samoupravljanje in ne bi bilo nobene dileme, ali javno zdravstvo, ali ne? Ne bi bilo dileme, ali javno šolstvo , ali ne? Ne bi razprodajali državnih bank! Ne bi razprodajali podjetij! Ne bi bilo revežev, ne revnih upokojencev. Ne bi bilo lačnih otrok. Tako pa same nevšečnosti . Nič svobode in nenehni strah pred fašizmom. Zakaj smo se sploh osamosvojili? Bratstva in enotnosti ni več. Pristali smo v morilskem NATO paktu in sedaj morajo naši strumni vojaki po svetu podpirati ameriški imperializem. Vse to nam je skuhal Janez Janša, namesto, da bi dopustil, da nam vlada Milan Kučan, ki nikoli ni bil za samostojno Slovenijo. V imenu nacionalnega interesa je ohranjal banke in gospodarstvo v slovenskih rokah, kjer so njegovi tovariši smelo upravljali z bankami, podjetji, gradbeništvom in omogočili javno šolstvo, javno zdravstvo in dajali upanje upokojencem da bodo imeli, ko ponovno zasedejo tovariši oblast 1000 € pokijnine. Hvalabogu je pogumni Marjan Šarec zbral vse pozitivne sile v Sloveniji, ustvaril trdno koalicijo, ki že kaže sadove. Ohranil bo javno zdravstvo, Tudi šolstvu se ni treba bati privatizacije. Povrnil bo banke narodu in pripeljal investitoreje, ki bodo reševali slovenska pogorišča. Tako se nam obeta razcvet Gorenja, ki ga bodo obnovili Kitajci in pregnali janšiste iz Velenja, da ne bodo nikoli več zgradili še kakšen TEŠ6. Ne, Titovo Velenje se ne da, če ravno se je ob njega naselil Janez Janša in z ukradenim denarjem za gotovino kupil hišo, kar še danes ne zna pojasniti tvarišu Mehu.
Gost

2019-07-13 01:19:32


dne 13. maja 1941 so trije tigrovci (Zelen, Kravanja in Majnik) v Češarkovi (Lovšinovi) koči na Mali gori pričakovali gospoda Antona Šmalca (1904–1972), uslužbenca ribniške hranilnice, da jim pomaga zamenjati 30 milijonov jug. dinarjev za italijanske lire; Ferdinand Kravanja ni naredil samomora, kakor se je do sedaj omenjalo, saj je celo (lažje) ranjen uspel zbežati iz koče in se z denarjem skriti v grmovju; Danilo Zelen, verjetno ranjen, je po odločnem odporu izvršil častni samomor (šele po predaji Majnika), da ne bi živ padel v italijanske roke; poleg Jožeta Zalarja (in kakšnega raubšica), je tako le še Anton Šmalc v Ribnici vedel za trenutno skrivališče treh tigrovcev; po izjavi Antona Majnika, tigrovca in partizana, ki jo je leta 1971 zapisal Jože Zalar, ribniški orožniki in karabinjerji niso iskali Danila Zelena, temveč samo Majnika! Doslej v nobenem zapisu okrog spopada tigrovcev na Mali gori ni bilo omenjeno, da je šlo, poleg oboroženega (strelskega) spopada, tudi za finančno transakcijo oz. zamenjavo velike vsote jug. dinarjev (30 milijonov dinarjev) v italijanske lire. Organizacija TIGR je gotovo imela, poleg arhive, tudi znatna finančna sredstva, vendar o tem ne vemo skoraj ničesar. Trditev, da se je prva oborožena akcija zgodila 13. maja 1941, ni resnična. Resnično je samo to, da je Danilo Zelen s samomorom končal svoje življenje, saj je do spopada na Mali gori prišlo, ker so Italijani iskali ORJUNA-ša Majnika, zraven pa sta se zaradi denarja znašla še Zelen in Kravanja... To povsem spremeni konotacijo dogodka samega in se nastavlja vprašanje, če se nemara TIGR poleg borbe proti fašizmu ni zavzemal tudi za kraljevino Jugoslavijo. Težko je seveda sedaj govoriti o tem, a če zgornje drži potem spopad na Mali gori ni spopad TIGRovcev proti fašizmu, ampak spopad karabinerjev z ORJUNA-šem in še dvemi TIGRovci,ki sta denar želela zamenjati...

Prijatelji

Bojan  AhlinRoža Karan (Astrologinja)Branko GaberAleš Čerin

NAJBOLJ OBISKANO

Nagovor nadškofa Zoreta ob 25-letnici delovanja skavtov