Pogoji odpuščanja
Spletni Časnik

Torek, 31. Marec 2015 ob 17:42

Odpri galerijo

Proces odpuščanja predstavlja vrhunec in zaključek dolgotrajnega soočanja s travmatičnimi izkušnjami in njihovimi posledicami. Žrtve krivic ali nesreč lahko pustijo preteklost v celoti za seboj, samo če se odprejo sedanjosti, novim izkušnjam in novim, iskrenejšim in varnejšim medosebnim odnosom. V središču odpuščanja zato ni preteklost, pretekle krivice ali njihovo poravnanje, ampak sedanjost, kolikor je ta lahko drugačna od preteklosti in kolikor lahko vključi travmatično preteklost v širši okvir sedanjosti, katere smisel je vsakodnevno ustvarjalno in polno življenje.

Soočanje s travmatičnimi izkušnjami

V zadnjih dvajsetih letih se tudi glede posledic druge svetovne vojne čedalje bolj kaže potreba po ponovnem premisleku travm in krivic, ki izhajajo iz tega časa, ter po spoznavanju in razumevanju psihičnih ran, ki še danes bremenijo žrtve in njihove otroke (Danieli, 1998). Pri nas je k temu razumevanju bistveno spodbudo gotovo prispevalo razkritje skritih prizorišč vojnih in povojnih zločinov v Hudi jami. Zdaj počasi doumevamo bistvo vojnih in povojnih travm ter spoznavamo pogoje za njihovo popolno ozdravljenje. Zaostajanje za drugimi narodi in skupinami niti ne bi bilo tako škodljivo, če ne bi pomenilo, da so se s časom travme samo nakopičile druga na drugo. Vsaka nova izkušnja krivice ali preganjanja namreč prebudi vse stare nezaceljene rane in krivice in jih s tem naredi še močnejše in še bolj neobvladljive. »Čas ne zdravi ran, ampak jih poglablja«: časovno oddaljevanje travmatičnih dogodkov za marsikoga ne pomeni nič drugega kot to, da bo leta in leta vztrajal v drži nemoči, molka, prikrite jeze in pasivnosti. Držanje resnice zase in vztrajanje v vlogi nemočne in jezne žrtve pa je pogosto enako pogubno za človekovo psihično ter fizično zdravje kot sami travmatični dogodki (Pennebaker, 1990). Poleg tega so medgeneracijske raziskave ugotovile, da so zaradi vztrajanja v vlogi žrtve travmatične izkušnje zaznamovale tudi življenja tistih, ki so bili žrtvam čustveno najbližje ali pa so bili od njih odvisni, torej otroci in sozakonci (Shrira, Palgi, Ben-Ezra in Shmotkin, 2011).

Soočanje žrtev s tragičnimi dogodki, nesrečami ali katastrofami poteka praviloma v štirih korakih:

1. v prvem koraku vdor travmatičnih dogodkov povzroči razpad običajnega, domačega sveta doživljanja in dojemanja, v katerem ni bilo prostora za travmo in v katerem se travma, kot pravimo, »ne more zgoditi«; ljudje so v šoku ali stanju urgentnega ukrepanja, ki pri običajnih katastrofah traja od dva do tri tedne (Pyszczynski, Solomon in Greenberg, 2003);

2. za drugo stopnjo soočanja je značilno prebujanje čustev in občutij jeze, obupa, nemoči, krivde, praznine, besa in zmede; v tem obdobju začetnemu šoku in urgentnemu stanju sledi notranji boj in premlevanje dogodkov, ki nista nič manj stresna; prizadeti ljudje še vedno želijo govoriti o dogodkih, toda to govorjenje ne prinaša olajšanja, zato se ljudje zaprejo vase, doživljajo nočne more, so bolj razdražljivi in napadalni ter telesno manj odporni (Pennebaker in Harber, 1993);

3. v tretjem obdobju ali obdobju prilagoditve žrtve katastrof ali nesreč svoja nakopičena in razdiralna občutja posredujejo domačim in najbližjim, ki se nanje odzovejo s sočutjem, razumevanjem in nevsiljivo bližino; posledica tega je povečan občutek povezanosti in porast pozitivnih občutij, ki nakazuje, da žrtve niso več osamljene, obremenjene s krivdo ali nemočjo, ampak se počutijo močnejše, sposobnejše in bolj sprejete – tako s strani drugih kot samih sebe – kot pred travmatičnimi dogodki (Silver idr., 2002);

4. četrti korak je reintegracija ali ponovna vzpostavitev domačega sveta doživljanja in dojemanja, pri čemer je ta svet sestavljen iz koščkov starega sveta in novih bolečih, a tudi pozitivnih izkušenj, ki jih je prineslo soočanje s travmo; ljudje v tem času izžalujejo izgubljene priložnosti starega sveta ter začnejo dojemati tragične dogodke v novi luči.

Ta zadnji korak je ključen, čeprav tega na primer v povojnih časih navadno ni mogoče videti niti predvideti, ker je vsa pozornost družbe usmerjena navzven, v obnovo in zagotavljanje boljših materialnih pogojev življenja. Ljudje odrinejo na stran svojo bolečo preteklost, se zamotijo z delom in navzven delujejo popolnoma funkcionalno in učinkovito. Tako si na primer lahko pojasnimo relativno nezanimanje evropske javnosti za zgodbe taboriščnikov v petdesetih in šestdesetih letih prejšnjega stoletja (Suleiman, 2006). Toda četudi so ljudje takrat celo bolj funkcionalni in marljivi kot kdajkoli ter bolj prilagojeni na trenutne zahteve življenja, v sebi še vedno nosijo globoke rane travmatiziranosti, katerih breme pade na njihove družine in najbližje. V četrtem koraku se namreč hkrati pokaže, kako uspešen je bil tretji korak in ali je žrtvam uspelo izpovedati vso svojo bolečino in resnico o dogodkih, ali pa še vedno ponavljajo v nedogled svojo ‘staro’ zgodbo, ker je še nihče nikoli ni poslušal do konca. Najpogosteje žrtve tudi ne znajo govoriti o sebi in svoji bolečini tako, da bi jim odleglo, in si ‘ne pustijo blizu’, ker sta čustvena bližina in iskrenost zanje preveč ogrožujoča. Prav zato je ta zadnji korak soočenja s travmo, torej korak odpuščanja, za marsikoga nedosegljiv, saj zahteva, da žrtve zaživijo lastno življenje v polnosti in uporabijo potencial medosebnih odnosov za lastno varnost in ne kot prostor funkcionalnega prilagajanja.

Beri dalje...

Pogoji odpuščanja - Časnik

Sorodni prispevki: Da, tudi jaz sem ena izmed njih Tistih namreč, ki te dneve, pred praznikom naše države, preživljajo z neko nedefinirano kepo v prsnem košu, ki ne pusti svobodno zadihati. V moji stroki... Čas po slovesu. Kaj sedaj? Ko sem pred časom pisal o […]

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 14. Sep 2022 at 07:08

16500 ogledov

Prenos kraljičinega pogreba, če bo na nacionalni TVS, naj komentira kompetentna oseba
Če bo prenos pogreba v živo tudi prihodnji ponedeljek, bi iskreno želel od vodstva RTVS, da za komentiranje izbere najbolj kompetentne komentatorje, ki vejo, kaj je kultura, kaj slovesnost trenutka, kaj žalost ob slovesu od ljubljene osebe, in ki bodo to znali tudi primerno – zadržano, le kadar je treba in s potrebno pieteto – komentirati. The post Prenos kraljičinega pogreba, če bo na nacionalni TVS, naj komentira kompetentna oseba appeared first on Časnik.

Tue, 13. Sep 2022 at 07:00

16460 ogledov

Tina Maze je spodbudila preobrazbo tudi v ekipnih športnih panogah
Priti, zgoditi se mora voditelj, ki svoje fante vodi skozi vse faze preizkušenj. Od začetnega trpljenja na treningih do odpovedovanja družinam, zopet treningi, ki skozi tedne postajajo zahtevnejši. Vsakdo, ki se je vsaj malo bolj zares ukvarjal z športom, ve, kaj hočem povedati. The post Tina Maze je spodbudila preobrazbo tudi v ekipnih športnih panogah appeared first on Časnik.

Mon, 12. Sep 2022 at 06:26

16525 ogledov

Če napake sprejmemo kot priložnost za učenje in rast, ne bolijo več
In napake ostanejo samo napake, priložnost za učenje in rast. Ko jih sprejmemo kot take, so priložnost za rast, ne bolijo več. In si lahko oprostimo, se lahko sprejmemo. Posledično napak ne opazimo več; nismo napaka niti ni napaka drugi. Smo izjemnost, ker se lahko učimo, odpustimo, zrastemo in gremo naprej. The post Če napake sprejmemo kot priložnost za učenje in rast, ne bolijo več appeared first on Časnik.

Sun, 11. Sep 2022 at 07:29

15920 ogledov

Peš romanje ni navaden izlet, a se ga splača opraviti
Resnično se zahvaljujem vsem, ki ste bili z menoj na poti. Zahvaljujem se vsem, ki ste bili z menoj prek socialnih omrežij, tudi vaše molitve in spodbude so nas gnale naprej. Zahvaljujem se tudi tistim, za katere vem, da bi se udeležili romanja, pa je zdravje načelo telo – tudi vi ste bili z nami. The post Peš romanje ni navaden izlet, a se ga splača opraviti appeared first on Časnik.

Sun, 11. Sep 2022 at 07:08

15881 ogledov

Teden vzgoje 2022: Skupnost, ki se posluša
Za oblikovanje skupnosti je najprej pomembno, da smo pripravljeni poslušati drugega in stopiti z njim v dialog. Vemo, kako težko otroci počakajo, da nekdo v skupini konča svojo misel, saj bi radi takoj povedali svoj pogled. The post Teden vzgoje 2022: Skupnost, ki se posluša appeared first on Časnik.

Sat, 10. Sep 2022 at 10:13

15826 ogledov

Spomini na obiska kraljice Elizabete II. in princa Charlesa v Sloveniji
Kar nekaj Slovencev je, ki imajo še danes več kot odlične spomine tako na sedanjega kralja Karla III. kot na njegovo pravkar umrlo mamo, kraljico Elizabeto II. Naj počiva v miru! The post Spomini na obiska kraljice Elizabete II. in princa Charlesa v Sloveniji appeared first on Časnik.

Prijatelji

Bojan  AhlinRoža Karan (Astrologinja)Branko GaberAleš ČerinMatija Gabrovšek

NAJBOLJ OBISKANO

Pogoji odpuščanja