Aleš Mikeln o liberalni reformi zdravstva v Sloveniji
Spletni Časnik
1. volilna enota

Četrtek, 26. Februar 2015 ob 13:08

Odpri galerijo

Aleš Mikeln je predsednik uprave Vzajemne zdravstvene zavarovalnice.

Šele človek, ki resno zboli, se začne spraševati o kakovosti zdravstva, ki se v Sloveniji ves čas slabša. Povprečni bolnik ve le to, da zdravstvu manjka denarja, da ima večina bolnic skupaj več deset milijonov evrov izgube, da zdravstveni delavci tarnajo, da so preobremenjeni in slabo plačani, ter da imamo dolge čakalne vrste, veliko korupcije in veliko birokracije, politika pa ne ukrepa. Kaj so glavni vzroki za te probleme?

Politiki! (smeh). Čisto kratko in jasno. Politiki pogosto zgolj uresničujejo želje interesnim skupinam v zdravstvu. Trenutno berem eno super knjigo The Innovator’s Prescription. V njej sem zasledil dilemo, ali je politika tista, ki bo lahko vodila spremembe, ali je demokracija tista. Avtor ugotavlja, da je demokracija na žalost vedno ukvarjanje s politiko in ne s strategijo reform. In dokler se bomo mi ukvarjali s politiko in ne s strategijo zdravstva, toliko časa bodo raznorazne interesne skupine vplivale na politiko, da ta ne bo nič spremenila.

Poznam človeka, ki je pred letom izvedel za pet centimetrov velik rakav tumor ledvice in mu je bila dana trimesečna čakalna doba za operacijo. Danes so te vrste v UKC Ljubljana sedemmesečne (urologija). To je skregano z zdravo pametjo! Slovenija je na dnu lestvice preživetja rakavih bolnikov. V katerih kazalcih je slovensko zdravstvo na dnu lestvic, v čem je pa dobro?

Po umrljivosti bolnikov raka in po čakalnih dobah smo na dnu lestvic, kar kažejo primerljivi podatki OECD. Na lestvici kakovosti zdravstva pa smo imeli slabe rezultate pri e-zdravstvu, čezmejnem zdravstvu, pri uvajanju novih zdravil, nimamo kazalcev kakovosti … Ponekod pa imamo tudi dobre rezultate. Dobri, celo vrhunski smo v preventivi, npr. program Svit za odkrivanje raka debelega črevesa. Vsekakor pa so z vidika pacienta velika slabost pri nas dolge čakalne dobe. Poleg tega pacient v našem sistemu ne ve, kakšno storitev bo sploh dobil, pogosto ne ve, kdo ga bo operiral, kakšna bo kakovost. In nima nobene možnosti izbire.

Naše zdravstvo je na zadnji lestvici kakovosti zdravstva European Health Consumer Index (EHCI) znova nazadovalo za dve mesti, na 19. mesto. Koliko denarja naše zdravstvo porabi in koliko primerljive države, ki imajo boljše zdravstvo?

V Sloveniji se v zdravstvu potroši 3,2 milijarde evrov. Od tega preko obveznega zavarovanja (OZZ) 2,3 milijarde, 430 milijonov preko dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja (DZZ), 430 milijonov pa se zbere z direktnimi plačili iz žepa. A o tem zadnjem strošku se pri nas nihče ne pogovarja. Pa je to najbolj nesolidaren del, ker po žepu udari samo tiste, ki so bolni.

To skupaj za Slovenijo predstavlja 9 % BDP, kar je v povprečju Evrope in držav OECD. Zanimiva je na primer Islandija, ki tudi za zdravstvo namenja 9 % BDP, pa je v samem vrhu lestvice kakovosti zdravstva. V Evropi je najvišja poraba za zdravstvo na Nizozemskem, približno 12 %, ki ima tudi najboljši sistem.

Najslabše plačani slovenski delavci (560 € neto) za zdravstvo prispevajo 50 € od bruto plače in še 50 € od bruto bruto plače (prispeva podjetje), torej 1.200 € letno. Inženirji, zdravniki, učitelji, srednji razred pa prispevamo 150 € in 150 € naša podjetja, kar znaša letno 3.600 €. Visoko plačani strokovnjaki in managerji pa ob svoji neto plači 4.000 € plačajo letno skoraj 13.000 € visok prispevek za zdravstvo in tisti z neto plačo okrog 5.000 € pa kar 19.000 € letno. Kakšne so te številke za te kategorije po državah, ki imajo kvalitetnejše zdravstvo? Kakšna je tam premija?

Zanimivi podatki, ob katerih je res zanimivo, da se pri nas politika pogovarja o nesolidarnosti sistema. Prepričan sem, da nam naš sistem omogoča visoko stopnjo solidarnosti. V obveznem zavarovanju po dohodku, pri dopolnilnem pa gre za medgeneracijsko solidarnost. Treba je vedeti, da so za razliko od dopolnilnih prava dodatna zavarovanja lahko za marsikoga bistveno dražja. Tako da imamo gledano v celoti zelo solidaren sistem.

Sicer pa so zaradi specifik sistemov neposredne primerjave zapletene. Zato so najbolj primerljivi podatki o porabi za zdravstvo v BDP, kot sem jih prej omenil. Lahko pa na primer omenim Nemčijo, kjer imajo socialno kapico, kar pomeni, da v obveznem zavarovanju skupaj za zdravstvo in dolgotrajno oskrbo nominalno nihče ne plača več kot približno 800 evrov mesečno. Tako da dobro plačan slovenski delavec plačuje dvakrat več kot nemški bogataš. Pri nas nimamo socialne kapice, vendar bi si jo Slovenija v tem trenutku tudi zelo težko privoščila, ker 20 % najboljših delavcev prispeva 43 % vsega denarja, ki pa ga, zanimivo, potrošijo v glavnem tisti, ki zelo malo plačujejo. Po drugi strani pa brez socialne kapice zmanjšujemo konkurenčnost slovenskega gospodarstva, tako da se bo prej ali slej treba soočiti s tem vprašanjem.

Je glavni problem našega zdravstva, da imamo monopolno zavarovalnico ZZZS s tisoč zaposlenimi, za katero ste vi, v intervjuju za Delo, rekli, da sploh ni zavarovalnica, temveč “centralno-planska razdeljevalnica denarja”?

Če želimo imeti izboljšave, večjo kakovost, potem potrebujemo konkurenco na vseh ravneh. Monopoli nikoli niso vodili v napredek, kakovost, ampak so vedno gojišče netransparentnosti in korupcije. V Sloveniji imamo monopole na obeh straneh: na plačniški in na izvajalski strani. Pri nas je država vse: nadzornik, financer, izvajalec zdravstva in še regulator. Tekmovalnost proti planskemu sistemu je ključna razlika, ki niža cene in viša kakovost storitev in odgovornost.

Potrebujemo zavarovalnice, ne zavoda v tej obliki. Značilnost zavarovalnice je, da ima zavarovalno pogodbo z zavarovancem, v pogodbi so opredeljene pravice in obveznosti. Pri nas nam je na papirju omogočeno skoraj vse, v realnosti pa potem naletimo na čakalne dobe, določene pravice se z leti krčijo … Skratka, mi v našem zdravstvu potrebujemo igralce, ki bodo resno zainteresirani za učinkovito in kakovostno zdravstvo in ki bodo gledali predvsem na potrebe bolnika.

Beri dalje...

Aleš Mikeln o liberalni reformi zdravstva v Sloveniji - Časnik

Aleš Mikeln, predsednik uprave Vzajemne zdravstvene zavarovalnice, v intervjuju spregovori o stanju v zdravstvu in monopolih, ki so 'gojišča netransparentnosti in korupcije'. Pravi, da bi tudi na področju zdravstvenih storitev radi nadaljevali življenje iz socializma, hkrati pa imeli kapitalistične dobrine. Za uspešno reformo zdravstva bi vpeljal konkurenco pri izvajanju in konkurenco pri plačevanju.

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 14. Sep 2022 at 07:08

16500 ogledov

Prenos kraljičinega pogreba, če bo na nacionalni TVS, naj komentira kompetentna oseba
Če bo prenos pogreba v živo tudi prihodnji ponedeljek, bi iskreno želel od vodstva RTVS, da za komentiranje izbere najbolj kompetentne komentatorje, ki vejo, kaj je kultura, kaj slovesnost trenutka, kaj žalost ob slovesu od ljubljene osebe, in ki bodo to znali tudi primerno – zadržano, le kadar je treba in s potrebno pieteto – komentirati. The post Prenos kraljičinega pogreba, če bo na nacionalni TVS, naj komentira kompetentna oseba appeared first on Časnik.

Tue, 13. Sep 2022 at 07:00

16460 ogledov

Tina Maze je spodbudila preobrazbo tudi v ekipnih športnih panogah
Priti, zgoditi se mora voditelj, ki svoje fante vodi skozi vse faze preizkušenj. Od začetnega trpljenja na treningih do odpovedovanja družinam, zopet treningi, ki skozi tedne postajajo zahtevnejši. Vsakdo, ki se je vsaj malo bolj zares ukvarjal z športom, ve, kaj hočem povedati. The post Tina Maze je spodbudila preobrazbo tudi v ekipnih športnih panogah appeared first on Časnik.

Mon, 12. Sep 2022 at 06:26

16525 ogledov

Če napake sprejmemo kot priložnost za učenje in rast, ne bolijo več
In napake ostanejo samo napake, priložnost za učenje in rast. Ko jih sprejmemo kot take, so priložnost za rast, ne bolijo več. In si lahko oprostimo, se lahko sprejmemo. Posledično napak ne opazimo več; nismo napaka niti ni napaka drugi. Smo izjemnost, ker se lahko učimo, odpustimo, zrastemo in gremo naprej. The post Če napake sprejmemo kot priložnost za učenje in rast, ne bolijo več appeared first on Časnik.

Sun, 11. Sep 2022 at 07:29

15920 ogledov

Peš romanje ni navaden izlet, a se ga splača opraviti
Resnično se zahvaljujem vsem, ki ste bili z menoj na poti. Zahvaljujem se vsem, ki ste bili z menoj prek socialnih omrežij, tudi vaše molitve in spodbude so nas gnale naprej. Zahvaljujem se tudi tistim, za katere vem, da bi se udeležili romanja, pa je zdravje načelo telo – tudi vi ste bili z nami. The post Peš romanje ni navaden izlet, a se ga splača opraviti appeared first on Časnik.

Sun, 11. Sep 2022 at 07:08

15881 ogledov

Teden vzgoje 2022: Skupnost, ki se posluša
Za oblikovanje skupnosti je najprej pomembno, da smo pripravljeni poslušati drugega in stopiti z njim v dialog. Vemo, kako težko otroci počakajo, da nekdo v skupini konča svojo misel, saj bi radi takoj povedali svoj pogled. The post Teden vzgoje 2022: Skupnost, ki se posluša appeared first on Časnik.

Sat, 10. Sep 2022 at 10:13

15826 ogledov

Spomini na obiska kraljice Elizabete II. in princa Charlesa v Sloveniji
Kar nekaj Slovencev je, ki imajo še danes več kot odlične spomine tako na sedanjega kralja Karla III. kot na njegovo pravkar umrlo mamo, kraljico Elizabeto II. Naj počiva v miru! The post Spomini na obiska kraljice Elizabete II. in princa Charlesa v Sloveniji appeared first on Časnik.

Prijatelji

Bojan  AhlinRoža Karan (Astrologinja)Branko GaberAleš ČerinMatija Gabrovšek

NAJBOLJ OBISKANO

Aleš Mikeln o liberalni reformi zdravstva v Sloveniji