Ne krivite cesarja!
Spletni Časnik

Petek, 27. Junij 2014 ob 16:20

Odpri galerijo

Slavni rimski govorec in državnik Cicero je izjavil, da narod zmore preseči neumne in častihlepne, ne zmore pa premagati izdajalcev, ki delujejo od znotraj. Nadaljuje, da »nasprotnika pred vrati lahko predvidiš in se nanj pripraviš, tistega, ki deluje znotraj zidov, pa ne,« saj se tak »prosto sprehaja med ljudmi, govori njim poznan jezik, ima nadet narodov videz, nosi narodova oblačila in zna pihati na dušo.« Tak je zmožen »uničiti dušo naroda.« Cicero je zagovornik zakonov, ki so nad ljudmi in ki veljajo za vse enako. V družbi, kjer pravila veljajo za vse enako, ni bojazni, da bi jo uničili od znotraj, sleherno nasilje, manipulacije, teror in samovolja, tudi samovolja državnega aparata, pa so med ljudmi v kali zaznani in odpravljeni.

Pogoj za to, da se približamo idealu, kjer so zakoni nad ljudmi in ne ljudje nad zakoni, za kar se je zavzemal Cicero, je objektivnost zakonov, objektivnost pravosodja in objektivnost izvršilne veje oblasti. Stanje objektivnosti vsebine in izvajanja pravil je težko doseči, ker zakone v resnici pišemo in izvajamo ljudje ter so nujno vsaj do določene mere subjektivni in parcialni. Vladavina prava je torej nujno vladavina piscev in izvajalcev zakonov in je nujno vsaj delno krivična. Ljudje smo pri svojem delu namreč bolj ali manj objektivni, odvisno od integritete, znanja, vrednot in odločnosti. Sodni sistem, ki enako obravnava kršitve vseh državljanov, je bolj objektiven od sistema, kjer se državljane obravnava selektivno in arbitrarno. Vsaka družba ima neko sebi lastno ravnovesje pravil in neko sebi lastno stopnjo objektivnosti izvajanja pravil. To razmerje je v resnici precej odvisno od narave ljudi in njihove tolerance do samovolje državnega aparata. Domnevno bi naj Cicero ob neki priliki izjavil, da ne velja obsojati cesarja (za stanje v državi), temveč ljudi, ki ga navdušeno malikujejo in se veselijo omejevanja svojih svobod.

Praksa sovjetskega NKVD potrjuje, kam lahko pasivnost ljudi ob manipulacijah in represiji pelje. Solženicin je v svojem Arhipelagu zapisal, da sta razrast moči komunistične partije in obseg terorja, ki ga je v Sovjetski zvezi izvajala NKVD, v dobršni meri bila mogoča zavoljo tega, ker so ljudje obiske brezčutnih uradnikov tajne službe in ukrepe partije ponižno sprejemali in zvesto sledili njihovim navodilom. Za prekinitev terorja, ki je na koncu presegel vse meje razumnega, bi zadostovalo malo več hrabrosti in poguma pri posameznikih, ki bi na očeh javnosti pritegnili zadostno pozornost, med pripadnike tajnih služb pa vnesli nemir. Tako pa so nedolžni in verni ljudje, kot pravi Solženicin, verjeli v to, da je odvzem svobode pač pomota pri oblasteh, ki da jo bodo kmalu ugotovile in jo odpravile. Ti ljudje praviloma niso več videli svojih domačih. Ayn Rand je takšno vedenje poimenovala z besedami, da v vsakem kompromisu med dobrim in zlim vedno zmaga zlo, znameniti fizik Albert Einstein pa, da je »največja napaka človeštva v tem, da je preveč tolerantno do netolerantnih.« Izsiljevanju in manipuliranju se je pač treba vedno znova zoperstavljati, sicer postanemo žrtve lastne pasivnosti in podrejeni nasilju. Milton Friedman je budnost do samovolje svetoval tudi ljudem, ki živijo v relativno svobodnih okoljih in v relativni blaginji.

Vsakič, ko pristanemo na kompromis med neresnico in resnico, vsakič, ko se umaknemo zavajanju, manipulacijam in samovolji, dajemo nasilnim praksam hranilo za njihovo ponavljanje, sami pa se v naši zavesti pred izvajalci teh praks pomaknemo v podrejenost in korak bliže vdanosti. Družba, kjer se zaradi »tolerance do netolerantnih« razraste moč slednjih, precej hitro razvije različne ravni oligarhičnih struktur, najprej neformalnih, na koncu pa povsem formalnih. Dobimo družbeno okolje, ki ga zaznamuje nesvoboda, korupcija, manipulacije, nadzor nad gospodarstvom in arbitrarnost organov pregona ter samovolja pravosodja, ki preganja samo nasprotnike svojega »klana«. Takšna družba je utemeljena na nezaupanju med ljudmi, na zahrbtnosti, na prevarah in na centralnem nadzoru. Sistem »ovajanja in nadzora« lahko ob ustreznih sentimentih ljudskih množic razraste v brezvladje. Pestro paleto klanskih družb in oblik brezvladij, ki v takšnih okoliščinah lahko nastanejo, nam ponuja novejša zgodovina nekaterih držav južne Amerike in Afrike.

beri dalje ...

Ne krivite cesarja! - Časnik

Naša mentaliteta je kot nekakšna kombinacija ponižnosti, podobna tisti, kakršno so ljudje v Sovjetski zvezi izkazovali Čekovcem, in balkanske brezbrižnosti. Takšna kombinacija je v resnici precej plodno gojišče za razrast pajdaških struktur v vseh slojih družbe. Morda bo obsodba Janeza Janše, proces ima indice arbitrarnosti, samovolje in »klanskega« obračunavanja, kaj pospešila nujno potrebno prebujenje in preporod naroda.

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 14. Sep 2022 at 07:08

16500 ogledov

Prenos kraljičinega pogreba, če bo na nacionalni TVS, naj komentira kompetentna oseba
Če bo prenos pogreba v živo tudi prihodnji ponedeljek, bi iskreno želel od vodstva RTVS, da za komentiranje izbere najbolj kompetentne komentatorje, ki vejo, kaj je kultura, kaj slovesnost trenutka, kaj žalost ob slovesu od ljubljene osebe, in ki bodo to znali tudi primerno – zadržano, le kadar je treba in s potrebno pieteto – komentirati. The post Prenos kraljičinega pogreba, če bo na nacionalni TVS, naj komentira kompetentna oseba appeared first on Časnik.

Tue, 13. Sep 2022 at 07:00

16460 ogledov

Tina Maze je spodbudila preobrazbo tudi v ekipnih športnih panogah
Priti, zgoditi se mora voditelj, ki svoje fante vodi skozi vse faze preizkušenj. Od začetnega trpljenja na treningih do odpovedovanja družinam, zopet treningi, ki skozi tedne postajajo zahtevnejši. Vsakdo, ki se je vsaj malo bolj zares ukvarjal z športom, ve, kaj hočem povedati. The post Tina Maze je spodbudila preobrazbo tudi v ekipnih športnih panogah appeared first on Časnik.

Mon, 12. Sep 2022 at 06:26

16525 ogledov

Če napake sprejmemo kot priložnost za učenje in rast, ne bolijo več
In napake ostanejo samo napake, priložnost za učenje in rast. Ko jih sprejmemo kot take, so priložnost za rast, ne bolijo več. In si lahko oprostimo, se lahko sprejmemo. Posledično napak ne opazimo več; nismo napaka niti ni napaka drugi. Smo izjemnost, ker se lahko učimo, odpustimo, zrastemo in gremo naprej. The post Če napake sprejmemo kot priložnost za učenje in rast, ne bolijo več appeared first on Časnik.

Sun, 11. Sep 2022 at 07:29

15920 ogledov

Peš romanje ni navaden izlet, a se ga splača opraviti
Resnično se zahvaljujem vsem, ki ste bili z menoj na poti. Zahvaljujem se vsem, ki ste bili z menoj prek socialnih omrežij, tudi vaše molitve in spodbude so nas gnale naprej. Zahvaljujem se tudi tistim, za katere vem, da bi se udeležili romanja, pa je zdravje načelo telo – tudi vi ste bili z nami. The post Peš romanje ni navaden izlet, a se ga splača opraviti appeared first on Časnik.

Sun, 11. Sep 2022 at 07:08

15881 ogledov

Teden vzgoje 2022: Skupnost, ki se posluša
Za oblikovanje skupnosti je najprej pomembno, da smo pripravljeni poslušati drugega in stopiti z njim v dialog. Vemo, kako težko otroci počakajo, da nekdo v skupini konča svojo misel, saj bi radi takoj povedali svoj pogled. The post Teden vzgoje 2022: Skupnost, ki se posluša appeared first on Časnik.

Sat, 10. Sep 2022 at 10:13

15826 ogledov

Spomini na obiska kraljice Elizabete II. in princa Charlesa v Sloveniji
Kar nekaj Slovencev je, ki imajo še danes več kot odlične spomine tako na sedanjega kralja Karla III. kot na njegovo pravkar umrlo mamo, kraljico Elizabeto II. Naj počiva v miru! The post Spomini na obiska kraljice Elizabete II. in princa Charlesa v Sloveniji appeared first on Časnik.

Prijatelji

Bojan  AhlinRoža Karan (Astrologinja)Branko GaberAleš ČerinMatija Gabrovšek

NAJBOLJ OBISKANO

Ne krivite cesarja!